Izguba teleta prinaša rejcu poleg stroškov nastalih z vzrejo, zdravljenjem bolne živali ali celo nakupom nove, veliko ekonomsko škodo. Vzroki za pogin teleta so različni in so pogosto splet različnih dejavnikov, vendar jih največ pogine zaradi težkih telitev.

Telitev mora potekati v čistem, suhem in zračnem prostoru. Ko pride tele na svet mu očistimo dihalne poti in ga osušimo s slamo ali krpo, če krava tega ne zmore. Z drgnjenjem spodbudimo njegovo dihanje in pospešimo pretok krvi po telesu. Popek mu razkužimo z jodovo raztopimo ter se tako izognemo morebitnim okužbam. Po porodu je treba oskrbeti tudi kravo, posebno če je šlo za težji porod.

Ker se teleta rodijo brez imunske zaščite, je sesanje oziroma napajanje z mlezivom čim hitreje po telitvi ključnega pomena. Tele mora v prvih dveh urah po rojstvu popiti najmanj 2 do 2,5 litra kolostruma. Z imunoglobulini iz kolostruma tele dobi pasivno imunsko zaščito. Običajno kar 50 odstotkov telet po telitvi prejme premalo kolostruma, saj so po telitvi izčrpana in brez apetita.

Prve tri dni po telitvi teleta napajamo trikrat na dan v manjših obrokih, da mu zagotovimo dovolj hranilnih snovi, ki jih potrebuje čez dan. Dober kolostrum je gost in temen, slabega pa boste prepoznali po svetli barvi in vodenosti. Njegovo kakovost lahko preverite tudi s kolostrometrom, ki je preprosta in poceni priprava za merjenje kakovosti kolostruma. Namočite ga v mlezivo in na  barvni lestvici odčitate vsebnost imunoglobulinov. Dobrodošlo je sesanje teleta pri materi, kar je njegov naraven način prehranjevanja, mleko ima primerno temperaturo, poleg tega pa sesanje ugodno vpliva na vime pri kravi.

Telet ne odstavljajte prehitro

Najbolj kritično obdobje teleta je pri starosti dveh do treh tednov, sploh če ob rojstvu prejme premalo mleziva. Tako mu hitro pada pasivna zaščita, svoje aktivne zaščite pa ne more vzpostaviti v tako kratkem času. Ob primerni higieni in temperaturi je treba paziti še na pravo višino vedra s cucljem, da tele iztegne vrat in s tem ustvari želodčni žleb, sicer mleko lahko zaide v še ne razviti vamp. Tam mleko lahko povzroči brazgotine, poškoduje se tudi črevesno sluznico in tele ne prirašča tako kot bi lahko.

Teletom čim prej ponudimo tudi vodo, ki preprečuje driske in izboljša zauživanje krme. 100- kilogramsko tele popije 10 litrov tekočine (od tega zagotovo pet litrov mleka oz. mlečnega nadomestka, ostalo tekočino dobi z vodo). Teleta nikoli ne odstavljajte dokler nima razvitih predželodcev. Razvitost pa zagotovimo tako, da teletu ponudimo mrvo po volji in starter. Po približno petih tednih teletu v obrok postopoma dodajamo grobo mleto krmno mešanico s katero vplivamo na rast in razvoj vampovih resic, z mrvo pa vplivamo na povečanje volumna vampa. Ko je tele sposobno zaužiti 1 kilogram krmil je pripravljeno na postopno odstavljanje od mleka. Po odstavitvi tele ne sme nazadovati v rasti, sicer nikoli v celoti ne razvije sposobnosti za zauživanje krme in za prirejo mleka.

Privezovanje je prepovedano

Preživetje teleta je odvisno od prehrane breje krave, vodenja telitve in oskrbi teleta po njej. Driske se pojavljajo zaradi nepravilne oskrba z mlezivom, ki ga teleta dobijo prepozno, premalo ali pa je njegova kakovost slaba. Prenos okužbe poteka tudi prek vimena, med vzroki za drisko so še neprimerna temperatura napoja, slaba higiena ter nečisto ali premastno mleko.

Pomembno je ponovno poudariti, da se po pravilniku o zaščiti rejnih živali telet se ne sme privezovati. Dopustno jih je privezati samo v času napajanja z mlekom ali mlečnim nadomestkom, vendar ne več kot za eno uro. Privezi teletom ne smejo povzročati poškodb in pretiranega zategovanja, dopuščati morajo nemoteno vstajanje, leganje, stanje, ležanje in nego telesa.

Dobro počutje domačih živali je v zadnjih letih postala pomembna politična tema v EU. Rejne živali v EU so zaščitene z nekaterimi najvišjimi standardi dobrega počutja. Ti standardi temeljijo na Evropski konvenciji za zaščito rejnih živali in se nanašajo na dobro počutje goveda na kmetiji, med prevozom in pri zakolu.