Vsak kmet lahko čez noč ostane brez zemlje
Čerinova kmetija v Savljah je družinska in leži v našem glavnem mestu. »Lokacija je najboljša možna za prodajo pridelkov, a malo manj praktična za delo in obdelovanje razdrobljenih zemljišč,« prizna Ivan Čerin, mladi kmetovalec, ki kmetuje skupaj z ženo Jerco in je eden od aktivnih borcev za ohranitev čiste pitne vode na ljubljanskem vodonosniku. Sporni povezovalni kanal C0 za odvajanje komunalne odpadne vode na vodonosniku Ljubljanskega polja naj bi namreč prečkal kar devet Čerinovih njiv, na katerih raste zelenjava, ki jo prodaja v domači trgovini na zaupanje. Tovrstno prodajo spremlja mnogo zanimivih zgodb, ki kažejo na vztrajnost in potrpežljivost mladega gospodarja. Na kmetiji s pridelavo sezonske zelenjave in predelavo mleka sedmih krav molznic je uspel v kratkem času ustvariti dve delovni mesti, saj je prepričan, da je manj včasih več.
»30 hektarjev obdelovalnih zemljišč je precej razdrobljenih, kar pomeni, da je pot s traktorjem do naših površin precejšen zalogaj, saj večinoma poteka po prometno zelo obremenjeni Nemški cesti. Primerna časovnica za vožnjo je tako med deveto in drugo uro popoldan, vendar so na srečo ljudje tu še vedno strpni do preostale peščice kmetov, ki smo ostali v Savljah,« pojasni Ivan.
Na kmetiji je nekoč delovala vaška zbiralnica za mleko, v katero je zadnje leto obratovanja mleko vozilo več kot 30 kmetov. »Danes pa mleko v Savljah oddajamo trije, v Klečah pa en kmet, kar pomeni, da smo ostali še štirje živinorejci,« pojasni izjemen upad kmetov na njihovem območju.
RAZNOLIKA PONUDBA NA ENEM MESTU
Savlje so znana vas, kjer so se nekoč pri vsaki hiši ukvarjali s pridelavo zelja. »Zeljnata vas, bi lahko rekli,« pravi Ivan, ki zelje še vedno prideluje, vendar v precej manjših količinah. Letos sta z Jerco precej zmanjšala tudi število govedi v hlevu. Deloma zaradi pomanjkanja krme, ki ga je povzročila suša, deloma pa zaradi prevelikega obsega dela na kmetiji. Stalež govedi sta s 40 glav zmanjšala na 20, od tega sta od 16 molznic pustila še sedem krav.
»Za vse fizično delo sem namreč sam, oče je dopolnil 87 let, in, čeprav je še do svojega 85. leta aktivno delal in molzel krave, je moral v zadnjih letih priznati premoč starosti. Z Jerco sva zato usmerjena v predelavo mleka in pridelavo sezonske zelenjave. Delava toliko, kot zmoreva, da preživiva družino.«
Predelata praktično vse prirejeno mleko, majhno količino pa za zdaj še vedno odpelje KGZ Sloga Kranj. V novi sirarni, ki sta jo postavila ob Ivanovem prevzemu kmetije, mleko predelujeta v jogurte različnih okusov, sir, skuto, mleko pa prodajata tudi na mlekomatu. V sodelovanju z drugim kmetom, ki ima predelavo mesa, tri avtomate zalagata s svojimi mlečnimi izdelki. Tako kupcem omogočata bolj raznoliko ponudbo na enem mestu.
Krave so v hlevu privezane, saj za zdaj še nimata možnosti preureditve hleva, molzeta jih s pomočjo mlekovoda. Načrti o preureditvi hleva sicer obstajajo, želja pa tudi, vendar številka pod črto te naložbe za zdaj še ne prenese. »Krave so na gumah, skrbimo za njihovo udobje, večkrat na leto spodrezujemo parklje, žal pa jim za zdaj še ne moremo omogočiti hleva, kjer bi se prosto gibale.«
V hlevu so imeli nekdaj črno-bele krave, Ivan in Jerca pa sta jih pozneje zaradi usmeritve v predelavo križala z lisasto pasmo. Krmita jih z doma pridelano krmo, dokupujeta le repične tropine in vitamine. Večinoma jih krmita z mrvo, imajo namreč tudi sušilno napravo za sušenje bal, dobijo pa tudi travno in koruzno silažo iz sendvič silosa.
DOMAČI VRTIČEK – NA ZAUPANJE
Pridelano sezonsko zelenjavo prodajata na dvorišču kmetije, v trgovini Domači vrtiček na zaupanje. »Druge možnosti niti nisva imela zaradi pomanjkanja delovne sile na kmetiji.« Trgovina obratuje že tri leta, odkar sta jo opremila z videonadzorom, pa sta na žalost že večkrat ugotovila, da ljudje niso tako pošteni, kot sta sprva predvidevala. »Tistega, ki zelenjave, jajc ali mlečnih izdelkov ne plača ali pa za izbrano plača mnogo premalo, enostavno fotografiram in njegovo sliko izobesim pred vhod. Doslej teh dogodkov ni bilo veliko, vendar se dogajajo. Predvidevam pa, da se bo s prihajajočo krizo stiska poglabljala in bo vedno več ljudi, ki za zelenjavo ne bodo plačali. Je pa zanimiv predvsem zadnji primer, s katerim se trenutno soočam. Na kmetijo namreč prihaja urejena in očitno dobro situirana oseba z avtom višjega cenovnega razreda, nabere zelenjave za 50 evrov ali več, v skrinjico za plačilo pa spusti le nekaj centov. Taki primeri so sicer v manjšini, večinoma so ljudje pošteni in raje plačajo več kot premalo,« Ivan pojasnjuje zanimive zgodbe iz prodajalne, ki jim ni videti konca. »Nedaleč stran od naše ima trgovino na zaupanje tudi moja sestra, ki očitno ljudem še nekoliko bolj zaupa, saj ima v prodajalni na voljo celo kovance, da stranke lahko zamenjajo denar. To je šele pogumna poteza glede na to, da sva z Jerco že prvi teden obratovanja trgovine dvakrat ostala brez blagajne. Nato sva jo pritrdila tako močno, da je za odstranitev potrebno orodje.«
Tovrstna prodaja se kljub vsemu še vedno izplača, saj ustvarjata pozitiven prihodek.
»Včasih dobiš več, včasih manj, včasih pa tudi nič. Vseeno preživimo leto za letom in se vsakokrat z veseljem ozreva nazaj po tem, kar sva ustvarila.«
Letos sta med drugim v treh mesecih postavila strojno lopo železne konstrukcije, kar je spet pomembna pridobitev na kmetiji.
V poletnem času Ivan rad zapreže konje in na vožnjo s kočijo zapelje svojo družino. V hlevu ima namreč tri kobile haflinške pasme. »Poleti, ko sem najbolj utrujen, grem na vožnjo s kočijo in se v bistvu odpočijem,« prizna Ivan, ko pogovor nanese nazaj na traso kanala C0, kjer imajo Čerinovi kar devet parcel, s tem da bi trasa prečkala eno od njiv po sredini oz. v obliki črke Z.
Ivan Čerin
MOL POSEGA V ZASEBNA ZEMLJIŠČA
»V tem primeru bi izgubil celo njivo, zato poleg vsega dela, ki ga opravljam na kmetiji, obiskujem še sodišča in se ukvarjam s pravnimi zadevami, da finančnega vložka sploh ne omenjam.« Ivan razmišlja, da bi jim koristila širša podpora kmetov, saj se njihova skupina bori za vse kmete, ki jim zaradi samovolje občinskih funkcionarjev morda grozi razlastitev ali pa celo policijski pregon.
»Dokler bo na območju kanala C0 več policajev kot kmetov, ne pričakujem pravega pritiska na Mestno občino Ljubljana (MOL), čeprav je gradnja kanala trenutno ustavljena. Pogrešam enotnost, ampak verjamem, da imamo kmetje iz območja Ježice, Savelj in Kleč močno podporo javnosti.«
Pogovoru se pridruži Ivanov tast Pavel Zatler, prav tako kmet, ki sicer vodi tržnico Paradižnik in ima na območju kanala C0 tudi sam parcelo. Tudi on že štiri leta poleg kmetovanja aktivno spremlja pravne postopke in zakone na tem področju. »Gradnja kanala C0 je trenutno ustavljena, saj kmetje ščitimo svojo lastnino in ne dovolimo posega v naša zemljišča. Dovoljenja, ki jih je MOL pridobila na najrazličnejše načine, pa ji tega ne omogočajo. Z njimi si je zagotovila le gradnjo na občinski parceli (širine med 2,4 in 6 metrov), zaradi česar so v težavah gradbinci, ki na tako ozkem pasu ne morejo izvajati del. Poleg tega je pot, ki vodi do zemljišč, lastniško in geodetsko neurejena, zato poteka spor, ki se delno ureja tudi sodno. Ves čas je torej težava v tem, da gradbinci v teh pogojih ne morejo izvajati del, zato MOL skuša poseči v naša zemljišča, česar pa mi ne dovolimo.«
SPREMINJANJE KATEGORIZACIJE ZEMLJIŠČ BREZ VEDNOSTI LASTNIKOV
»Na Ljubljanskem polju načrpajo 80 do 90 % pitne vode za prebivalce glavnega mesta, varujemo pa jo le kmetje. Upoštevamo pravila gnojenja, obiskujejo nas inšpekcije, ki nas preverjajo in jemljejo vzorce. Seveda se najdejo izjeme, v zemlji so že odkrili prekoračitev fitofarmacevtskih sredstev in tega ne bom zanikal, vendar se je to morda zgodilo dvakrat v dveh desetletjih.«
»Zaskrbljujoče je, da se kanal C0 gradi po standardu, ki dovoljuje puščanje. Po projektni nalogi geološkega zavoda pa za vodotesnega velja celo pri puščanju dveh litrov na sekundo. Če to preračunamo na dan, nobena kmetija nima toliko gnojnice, kolikor je bo iz tega kanala odteklo.«
Zatler opozori na velik pritisk mesta na njihove kmetijske površine. »MOL je v letošnjem letu izvedla kategorizacijo zemljišč in že omenjene poti. O tem smo obvestili infrastrukturno ministrstvo, ki je zahtevalo pojasnilo. Dobilo je le županovo izjavo, da so vsa zemljišča, preko katerih bo potekala kategorizacija, v lasti MOL ali na stopnji pridobivanja lastništva. Ta lažna izjava jim je zadoščala, saj so nam sporočili, da infrastrukturno ministrstvo ni dolžno preverjati resničnosti izjav. Kmetijsko ministrstvo se na to ni odzvalo, kljub temu da gre za kmetijske površine. Zato smo oddali prijavo na tožilstvo, od koder pa še nismo prejeli odgovora.«
Da lahko župani povsem samovoljno spreminjajo kategorizacijo zemljišč, je zaskrbljujoče za celo Slovenijo, ne le za kmetijske površine na Ljubljanskem polju, ki so trenutno na udaru. »Tako lahko prav vsak slovenski kmet čez noč ostane brez zemlje.«
TRENUTNO USTAVLJENA GRADNJA KANALA C0
Zgodba se v tem primeru še nadalje zapleta in Zatler izpostavi še zadnje posredovanje policije, ki se je pred kratkim znesla nad kmeti protestniki.
»Tudi policijska asistenca je bila izvedena na podlagi zaprosila, ki je tako kot sprememba kategorizacije zemljišč temeljilo le na izjavi ljubljanskega župana. Še enkrat poudarjam, da MOL še ni predložila nobenih potrebnih dokumentov, ves čas namreč le trdi, da so zemljišča pridobili in da kmetje oviramo gradnjo kanala C0. Gradnja kanala je zaradi številnih pritiskov na MOL trenutno ustavljena, sicer pa o tej zadevi poteka precej tožb. Izvedenci so v nekaterih že ugotovili kršitve, vendar MOL z različnimi postopki zavlačuje izdajo sodbe,« Zatler na kratko strni dolgo zgodbo in doda, da je župan podal sklep o ugotovitvi javne koristi te trase in na osnovi tega vložil zahtevo za začasno razlastitev kmetov in uporabo njihovih zemljišč. »Nekaj odločb smo kmetje že prejeli, med njimi je pravnomočna le ena, sicer pa smo že vložili številne pritožbe in tožbe.«
Ivan zemljišč na Ljubljanskem polju, ki jih je kupil od očeta in sorodnikov, tako ne more prepisati in vpisati v zemljiško knjigo, saj je zaradi postopka o začasni razlastitvi na njih plomba.
»Začasna ali javna korist je pojem, ki si ga danes lahko izmisli vsak župan, in nikogar ni, ki bi to lahko preprečil,« pojasnjuje Pavel Zatler.
Ivan kljub vsemu neomajno vztraja pri svojem delu in stremi k ohranitvi čiste pitne vode za zanamce in predvsem za svoje tri majhne otroke Mašo, Roka in Lucijo. Ob obilici dela pa se trudi čim več časa preživeti z družino.