Krave dojilje imajo ključno vlogo pri izrabi travinja, ki v Sloveniji obsega več kot polovico vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. To je še posebej značilno za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD). Zaradi pomanjkanja telet za pitanje v Sloveniji narašča njihov uvoz iz tujine, kar predstavlja izziv za domače kmetijstvo.

Reja krav dojilj se sooča s številnimi težavami – kmetje pogosto ne pokrijejo vseh vložkov, vključno z delom, amortizacijo strojev, vzdrževanjem hlevov in stroški zavarovanj. Gorsko-višinske kmetije pa so dodatno obremenjene zaradi specifičnih vremenskih razmer in strmih pobočij, kar povečuje stroške in zmanjšuje konkurenčnost njihovih proizvodov.

Reja je osredotočena na vzrejo telet. Teleta so ob odstavitvi, ki običajno nastopi med 6. in 9. mesecem starosti, težka med 250 in 300 kg. Primerna so za nadaljnje pitanje ali zakol. Dojilje so običajno krave pasem za prirejo mesa ali križanke, s poudarkom na kakovosti mesa in učinkoviti vzreji potomcev.

Pomen podpore rejcem krav dojilj

Intervencija skupne kmetijske politike (SKP) – vezana dohodkovna podpora za krave dojilje (INP05) pomaga rejcem kriti stroške krme in spodbuja rejo krav dojilj, zlasti na območjih OMD. Podatki kažejo, da je bilo konec leta 2019 v Sloveniji 60.913 krav dojilj na 16.260 kmetijah, leto kasneje pa je bilo krav več, in sicer 64.038 krav dojilj na 16.077 kmetijskih gospodarstvih.

Osredotočenost na materinske lastnosti

Dobre materinske lastnosti kot so plodnost, starost ob prvi telitvi in enostavne telitve, imajo največji vpliv na dobičkonosnost črede dojilj. Kljub temu so pogosto zanemarjene v korist terminalnih lastnosti, kot so stopnje rasti in značilnosti trupov. Študije kažejo, da so materinske lastnosti za dobičkonosnost vsaj dvakrat pomembnejše od terminalnih.

Prav zato je ključnega pomena, da rejci pri vzreji krav dojilj upoštevajo ocenjene plemenske vrednosti in indekse. Skrbno izbrana genetika omogoča dolgoročen napredek črede, pri čemer imajo ključno vlogo tudi premišljeno izbrane telice.

Funkcionalna krava dojilja – osnova črede

Cilj vsake telice je postati “funkcionalna” krava dojilja, ki se vsako leto teli, ima nizke stroške vzdrževanja in ostane v čredi dovolj dolgo, da pokrije stroške vzreje. Idealna funkcionalna krava dojilja teli med tri in pet telet.

Najpogostejši način reje krav dojilj vključuje pašo v času vegetacije in zimsko nastanitev v hlevu. Celoletna hlevska reja sicer omogoča bolj nadzorovano okolje, vendar prinaša znatno višje stroške za krmo in oskrbo živali.

Pri načrtovanju in ureditvi hlevov je treba upoštevati priporočila glede prostorskih zahtev, da zagotovimo optimalne pogoje za dobrobit živali in uspešno rejo. V slovenskih razmerah se kot najbolj praktični izkazujejo sistemi z globokim nastiljem, na primer dvo- ali več prostorski hlevi. Ti sistemi omogočajo občutno zmanjšanje potrebne količine nastilja, hkrati pa olajšajo vključevanje in prilagoditev obstoječih kmetijskih objektov pri obnovah ali posodobitvah.

Vezana dohodkovna podpora za krave dojilje (INP05) podpira ohranjanje reje krav dojilj, ki je ključna za vzrejo telet in zagotavljanje ekonomske vzdržnosti reje, predvsem na območjih z omejenimi dejavniki kmetovanja. Ta podpora prispeva k trajnostnemu razvoju podeželja in blaži izzive, s katerimi se soočajo rejci na teh območjih.