Emil in Martina Lobnik sta v letošnjem poletju nadgradila sistem molže in molzišče tandem 2×3 zamenjala za molznega robota. Čredo krav molznic, ki je prej štela 110 glav, sta zato zmanjšala na 95, od tega jih trenutno molzeta 80. Nakup molznega robota je bil nujen, saj je molža trajala predolgo, poleg tega je bilo v hlevu preveč krav, z njim pa sta izboljšala tudi krmljenje, saj ga lahko bolje nadzorujeta. Dodaten prihodek na kmetiji predstavlja prodaja plemenskih telic, na kar je Martina zelo ponosna. »Za kmetijo, ki se ukvarja s prirejo mleka je velik dosežek, da dosega visoko mlečnost v čredi in drugim rejcem prodaja telice.«

Molzni robot je relativno varna in skrbno preračunana naložba, ki jo bosta Martina in Emil plačala z lastnim denarjem. Na razpisih namreč nimata sreče, zemlje pa tudi nista prodala, kvečjemu sta jo nekaj kupila. Zaradi širitve industrijske cone v Hočah sta celo v skrbeh, da je kaj ne izgubita. Na račun Magne na srečo nista izgubila niti hektarja, se je pa zato povečal strošek najema kmetijske zemlje, poleg tega pa je narasla tudi njena vrednost, zato jo je skoraj nemogoče kupiti.

»Obdelovalne zemlje bo v prihodnje realno vedno manj, zato bo treba preživeti s tistim, kar imamo,« pove Emil in doda, da trenutno obdelujeta 75 hektarjev in da je 95 krav molznic v hlevu povsem zadostno in primerno število, ki ga z Martino še lahko obvladujeta.

Imata namreč tri hčere, dve sta že zaposleni, tretja, 13-letna hči, pa obiskuje osnovno šolo in jima z veseljem priskoči na pomoč pri delu na kmetiji.

V mešalnici pripravljena mešanica je cenejša

»Vsaka povprečna kmetija danes pridela lastne komponente obroka, nekaj pa jih dokupi, saj je obrok običajno sestavljen iz vsaj desetih različnih komponent. Pri kmetiji s 95 kravami molznicami, kot pri Martini in Emilu, pa si vedno v dvomih ali je obrok dobro in zadostno zmešan, predvsem zaradi določenih komponent, ki se jih v obrok dodaja v le nekaj sto gramih,« uvodoma pojasnjuje Marko Hohler s podjetja PP Agro, Krmila agronatur, ki skrbi za sestavo uravnoteženega krmnega obroka na njuni kmetiji.

»Naša mešalnica z novim pristopom meša individualne mešanice, z vsemi mikro- in makroelementi, vitamini in drugimi komponentami, ki jih čreda potrebuje, na osnovi podrobnih analiz osnovne krme, opravljenih na enem od nemških inštitutov. Na osnovi rezultatov tako točno vemo, kaj določena čreda potrebuje in tako lahko uravnotežimo obrok zanjo,« pove Hohler in doda, da ima zato vsaka posamezna mešanica tudi svojo individualno ceno.

Martina doda, da sta z Emilom preračunala in ugotovila, da je razlika med mešanjem krme doma in kupovanjem posameznih komponent obroka ali v omenjeni mešalnici minimalna, zato sta se odločila raje za slednjo možnost.

»V mešalnici pripravljena mešanica je vsekakor cenejša, je pa res, da brez medsebojnega zaupanja na kmetiji ni uspešnega sodelovanja,« pove Hohler, Martina se z njim strinja in doda, da je pod črto vendarle pomemben tudi rezultat.

»Glede na povprečno mlečnost molznic črnobele pasme, ki presega 10.000 litrov po kravi v standardni laktaciji, pa smo zadovoljni vsi – krave in midva.«

Vzorčijo vsak silos posebej

»Obrok za krave je relativno enostaven, kar je po mojih izkušnjah tudi najboljše. Sestavlja ga 60 % koruzne in 40 % travne silaže, ki ga kombiniramo s siliranimi žiti ali slamo – odvisno od rezultatov analiz. Dodamo še miks, ki pokriva potrebe po beljakovinah, vitaminih in mineralih. Obrok je naravnan na mlečnost 26 do 28 litrov, zmeša pa se v mešalni krmilni prikolici, v molznem robotu pa glede na mlečnost, dobijo še K19 in visoko energetsko krmilo K-KOT agronatur,« na kratko strni Marko Hohler, ki je prepričan, da bo potrebno vsaj eno leto, da se stanje v hlevu normalizira, zaradi menjave sistema molže. Krave se v molznem robotu pomolzejo do 2,5 krat na dan, v njem dobijo tudi do šest kilogramov močne krme – odvisno od mlečnosti posamezne krave.

Večino komponent za osnovni obrok pridelajo sami, miks pa zmešajo v mešalnici, kjer se prav tako soočajo s trenutnimi podražitvami.

»Nihče ni navdušen nad njimi, še najmanj kmetje, pa tudi mi v mešalnicah ne, saj moramo določen del krmil kupiti, kljub večinoma lastni pridelavi,« pove Hohler.

Količinsko so krme na kmetiji Klinc-Lobnik letos pridelali manj, kakovosti pa še niso analizirali, obvezno pa bodo vzorčili vsak silos posebej. »Rast koruze je bila slabša, zrnja je imela pa veliko. Travno silažo imamo v silosu, režemo jo s kombajnom, zato obrok le mešamo. Travo namreč kombajn zreže na 3 do 4 cm, žito pa še na malo manj (siliramo tritikalo ali pšenico, redko tudi ječmen). Obrok mešamo in molznicam pokladamo dvakrat na dan,« pojasni Emil.

Trenutno stanje je zaskrbljujoče

Martina in Emil za liter mleka oddanega v Kmetijsko zadrugo Hoče, dobita med 31 in 32 centi.

»Mineralna gnojila so se podražila za 100 %, urea je že 900 evrov za tono. Brez teh gnojil bi pridelali pol manj krme, kar pa si ne moremo privoščiti, če travo kosimo tudi po šestkrat na leto,« razmišlja Emil, Martina pa doda, da kljub podražitvam krmil, kravam molznicam ne bosta zmanjšala količine močne krme.

»En kilogram koncentriranega krmila zadošča za dva litra mleka. Če kravi ponudiš kilogram manj – recimo, da je kilogram krmila strošek za liter mleka – mlečnost ne bo upadla le za en liter,« pojasni Hohler, zato trenutna situacija in negotovost ob nizkih cenah mleka, Martino in Emila upravičeno skrbi.

»Težava je, ker kmetje ne znamo držati skupaj. Mogoče bi lahko dosegli boljše cene, če bi bili bolj složni. Lani smo oddali nekaj čez 930.000 litrov mleka, če bi ga oddali v kilogramih, pa bi ga bilo čez 950.000. Že tu smo v minusu, potem pa je nizka še njegova cena. V souporabi bi imeli lahko tudi kmetijske stroje in si s tem porazdelili stroške,« razmišljata Martina in Emil, ki sicer imata določeno mehanizacijo v souporabi še z enim kmetom.

Postopoma do izboljšav in preureditev

Kljub visoki mlečnosti veliko pozornost posvečata preventivi ter s tem zdravju žival, veliko skrb namenita tudi obrezovanju parkljev. Povprečno število laktacij, ki jih krave zdržijo v prireji je okoli pet, kar je za to pasmo precej nad slovenskim povprečjem. »Telica je predraga, da bi bila prekratek čas v čredi,« se strinjata oba. Krave osemenijo veterinarji s klasičnim semenom plemenjakov, bikce prodata stare 10 do 14 dni, vse pa kupi poznani rejec, ki jih spita do klavne teže. »Cenovna politika pri majhnih pitalcih je sicer zelo odbijajoča. Tele je drago, meso premalo vredno, krma se je podražila, dodana vrednost pa je pri prireji mesa precej manjša kot pri mleku,« strni trenutno situacijo Marko Hohler.

Telice imajo na paši v okolici Pernice, med njimi pa je tudi plemenski bik. V povprečju telijo pri 27 mesecih, kar pomeni, da ne stremijo k zgodnjim brejostim, kar se dobro obnese, saj so porodi lažji in brez zapletov. Na kmetiji se lahko pohvalijo tudi s posebnim prostorom za presušene krave, kjer je z globoko nastlano slamo v največji meri poskrbljeno za njihovo udobje. Do telitve so v tem prostoru, potem pa jih Emil prestavi v porodnišnico.

Kot pojasnita, seme plemenjakov izbirata glede na lastnosti krave, uporabljata pa seme mladih domačih bikov in tudi tujih. Molznice bivajo v 25 let starem hlevu, v njem pa so že potrebne nekatere preureditve.

»Hlev ima relativno ozke hodnike in za današnje čase že premalo prostora po kravi. Če bi imele na voljo več površine, bi lahko namolzle še več mleka, vendar pa te dejavnike težko spreminjaš, saj si pri tej ceni mleka ne morejo privoščiti dragih izboljšav,« pove Hohler. Emil pa ga dopolni, da na ležalnih boksih gumo že počasi zamenjujeta s precej mehkejšo in tudi dražjo peno, v načrtu pa imata tudi menjavo betonskih rešetk.

»Vsekakor naju čaka še kar nekaj naložb, izboljšav in preureditev, ampak postopoma. Še prihajajočo zimo preživimo, potem pa bo spomladi cena mleka tako visoka, da bomo kmetje brez režav delali in vlagali v razvoj naših kmetij,« sicer negotovo, a vendarle s pozitivnim pričakovanjem, skleneta Martina in Emil.