Sporočilo dneva: Marko Kern, živinorejec iz Velesovega: »V EU in pri nas bo potrebno omogočiti prave pogoje za kmetovanje. Ne nas le omejevati, ampak ustvarite pogoje, da bomo lahko delali, skrbeli za okolje, za dobrobit živali, krajino in za vse nas.«

Zgolj omejevalna kmetijska politika ni prava pot. Ta negativno vpliva na poslovanje in draži kmetijsko  pridelavo/prirejo, medtem, ko v državo prihaja poceni uvoz iz tretjih držav, ki ruši domači trg. Medtem ko si Evropa prizadeva obravnavati grožnjo podnebnih sprememb, kmetom nalaga več pravil. Ukvarja se z birokracijo ter datumi in omejitvami, ki določajo kdaj in kje lahko kmetje sejejo ter koliko gnojil ali gnoja lahko uporabijo…

Medtem pa konkurenca uvaža poceni hrano in druge surovine ter nelojalno znižuje cene domačim proizvodom, ne da bi pri tem izpolnjevala enake standarde.

Dejstvo: Kljub strateškemu pomenu kmetijstva EU priznava, da kmetje zaslužijo približno 40 % manj kot delavci zaposleni v nekmetijskih dejavnostih. Kar 80 % subvencij prejme privilegiranih 20 % kmetov, navaja Ap.

Na pragu revščine

Mnogi kmetje so tako blizu ali pod pragom revščine. Hkrati si EU prizadeva uveljaviti stroge zakone o naravi in kmetijstvu kot del zelenega dogovora, za podnebno nevtralnost do leta 2050. Navajajo, da je kmetijstvo odgovorno za več kot 10 % emisij toplogrednih plinov v EU. Ti prihajajo iz virov, kot so dušikov oksid v gnojilih, ogljikov dioksid iz vozil in metan od goved.

Za zmanjšanje teh izpustov, so bili kmetje že v času finančne negotovosti prisiljeni v hitre spremembe. Koronakriza in naraščajoča inflacija sta povečali stroške vhodnih surovin in dela, medtem ko so se zaslužki kmetov zmanjšali. In potem je tu še vojna in februarja 2022 je EU odobrila brezcarinski dostop za kmetijski uvoz iz Ukrajine. Večina uvoza je izvzeta iz strogih okoljskih standardov, ki jih EU uveljavlja za svoje kmete. Ta uvoz se je povečal s 7 milijard evrov leta 2021 na 13 milijard evrov v letu 2022. To pa je in še vedno povzroča zasičenost in nelojalno nižanje cen pri evropskih kmetih.

Kmetje pa še naprej ostajajo v nesoglasju med vlado, ki želi biti glavna in naravo, ki je na oblasti.