Čeprav na račun lastne bioplinarne lahko precej prihranita pri stroških energije, pa z odkupno ceno mleka prav tako nista zadovoljna. Za liter mleka brez gensko spremenjenih organizmov (GSO) jima mlekarna izplača 38 centov.

Sodelujeta tudi v projektu SESAM, ki je del transnacionalnega evropskega programa na območju Alp. Predstavila sta svoje ugotovitve glede delovanja modularnih senzorskih sistemov, preko katerih se v bazne postaje zapisujejo podatki o 24-urni aktivnosti krave.

»Smo klasična kmetija s 55 hektarjev travnikov in pašnikov. Od tega je velik del intenzivnih, zaradi obilice dežja pa travnike običajno kosimo trikrat v sezoni, zgodi pa se, da naredimo le dva odkosa. Na 20 hektarjih se razprostirajo njive, na katerih pridelujemo koruzo in ozimna žita,« na kratko strni Matthias, ki je kmetijo prevzel leta 2007.

Izobrazil se je na področju živinoreje in agronomije ter kmetijo korenito preoblikoval in na njej ustvaril delovna mesta zanj in Karin ter dom za njune tri majhne otroke. Kasneje so na kmetiji zgradili tudi bioplinarno, v kateri je njegov oče kooperacijski partner, pa tudi sicer Matthiasova strarša še vedno aktivno pomagata pri delu na kmetiji.

Na leto priredijo 10.000 litrov, na dan pa namolzejo okoli 30 litrov po kravi.

TMR za krave molznice

V hlevu je 65 krav molznic rjave pasme, ki jim Matthias že šest let krmi popolno krmno mešanico – TMR, »Vse krave dobijo enak krmni obrok, ki ga zmešamo v mešalno krmilni prikolici.«

Krmni obrok za molznice:

·         2/3 travne silaže

·         1/3 koruzne silaže

·         6,5 kg/kravo domačega koncentrata iz koruze, pšenice, otrobov oljne repice in beljakovinskega izdelka na osnovni oljne repice (protected rapeseed), ki zagotavlja podobno količino beljakovin kot soja, a je stroškovna alternativa, actiprot in soda

·         seno (le pred večerno molžo)

»Krmila za molznice ne vsebujejo gensko spremenjenih organizmov, saj po dogovoru z mlekarno, kamor oddajamo mleko, že deset let ne uporabljamo nobene ameriške soje.« Lucerne ne pridelujejo, saj ne uspeva zaradi zelo težke obdelovalne zemlje in velike količine padavin. Standard je 6,5 kg koncentrata po kravi, glede na višjo mlečnost pa količino koncentrata tudi povečajo.

»Na začetku smo bili v dvomih glede krmljenja TMR kravam rjave pasme. Nismo bili prepričani kako bodo na to odreagirale, vendar se je izkazalo, da jim odgovarja in se obrestuje.« Matthias TMR zmeša le zvečer, krave pa ga dobijo po moži. Seno jim poklada le enkrat na dan – pred večerno molžo.

»Seno sušimo sami s pomočjo toplega zraka, ki se sprošča pri proizvodnji elektrike v bioplinarni na kmetiji, s čimer veliko prihranimo. Če nimaš svoje elektrike je ta sistem lahko precej drag,« pove Matthias. Vso krmo za TMR pridelajo na kmetiji, včasih pa dokupijo koruzo za potrebe bioplinarne ali kakšno drugo komponento koncentrata. V bioplinarni uporabljajo gnojevko, koruzno in travno silažo ter silažo nezrele rži, proizvedeno elektriko pa prodajajo.

Presušene krave

Matthias veliko pozornost posveča prehrani presušenih krav. »Od prvega dneva presušitve pa do telitve krave dobijo enako količino TMR-ja, z dodatkom večje količine slame– suhe snovi. »Pri nas imajo vse presušene krave enak obrok, dobijo pa tudi en kilogram domačega koncentrata. Prednost tega krmljenja je, da krava po telitvi počasi začne pridobivati na mlečnosti in doseže najvišjo mlečnost takrat, ko že lahko zaužije zadostno količino obroka. Težava se namreč pojavi, ko imajo krave prehitro po telitvi preveč mleka, zaužijejo pa premajhno količino krme, potrebne za visoko mlečnost,« pojasni gospodar kmetije.

Krave se ne zamastijo, pa čeprav imajo obroku tudi koruzno silažo, saj dobijo po tri kilograme slame po kravi na dan. Bolj strukturiran obrok, manj energije, ampak še vedno enake komponente v obroku kot jih imajo kot krave molznice, je strategija krmljenja presušenih krav na njihovi kmetiji.

Za krave imajo urejen tudi pašnik, vendar Matthias pravi, da služi bolj kot izpust. Tja jih spusti ponoči, tam pa se bolj razgibajo, kot pa pasejo. Krave molzejo v molzišču 2×6 ribja kost, vseh 65 krav pa en molznik pomolze v zgolj eni uri, kar je precej hitro.

Napajanje telet po volji

Teleta pri Brauchlevih pri 9 mesecih dobijo obrok za krave molznice. Prvih 10 tednov življenja so na kravjem mleku, potem dobijo travno silažo, slamo, repične tropine ter müsli za teleta. »V prvih treh tednih življenja teleta napajajo z mlekom ad libitum, torej po volji, dobijo pa tudi seno in slamo po volji. Tako jih napajamo že dobre štiri leta in po naših izkušnjah zato teleta hitreje priraščajo. Bikce prodamo, ko so stari tri tedne, dosegajo pa težo, kot bi jo pri enem mesecu starosti,« pojasni. Teleta napajajo le s kravjim mlekom in ne mlečnim nadomestkom. »To je naložba v tele, ki se hitreje razvije v zdravo žival.«

Kako pa Matthias napaja teleta z mlekom po volji?

»Z določeno kislino znižam pH v mleku in ga s tem stabiliziram. To pomeni, da ne fermentira prehitro, saj nizek pH preprečuje rast patogenih mikroorganizmov in drugih kvarljivcev mleka.« Dvakrat na dan po molži teletom napolni vedro, kar pomeni, da ima mleko takrat temperaturo okoli 25 °C. Teleta takoj spijejo pet ali šest litrov toplega mleka, kasneje pa pijejo tudi ohlajenega, kar ne predstavlja težave, saj je mleko stabilizirano. »Spoznal sem pa še eno zanimivo zadevo. Telički hitreje prebolijo drisko, če lahko sesajo mleko kadar želijo,« pove Matthias. Zanimalo nas je, kako uspešno poteka napajanje telet, ko zunaj zmrzuje? »Takrat ga običajno več in še toplega takoj spijejo. Sicer pa nam tu ne zmrzuje več kot deset dni v celem letu,« še pojasni.

Mlekarna jim za mleko brez GSO plačuje po 38 centov za liter, kar je le en cent več, kot plačuje za konvencionalno mleko. »Ta razlika je seveda premajhna, saj je krma brez GSO precej dražja.« Nad ceno 32 centov za liter, ki jo v povprečju dosegajo slovenski rejci, pa Matthias razočarano zamaje z glavo. »S takimi odkupnimi cenami kmetje ne morem biti zadovoljni. Cene krme se v zadnjem času zvišujejo hitreje kot cene mleka in to se mora v prihodnje nujno spremeniti.«

Uporabnost tehnologije v reji

Karin pove, da se podatki o 24-urni aktivnosti krave, preko bazne postaje pošiljajo na skupni server v Avstriji, kjer jih s pomočjo računalniškega programa Alibabe –  razvitega v okviru projekta, obdelajo. Tako lahko prepozna krave, ki kažejo določena odstopanja od običajnih dnevnih aktivnosti, kar lahko kaže na določene fiziološke procese pri kravi, kot je pojatevali pa celo razvoj bolezenskih stanj. »Od projekta SESAM sem pričakovala, da bomo rejci v tej fazi že pridobili podatke o časovnem okviru telitev, vendar na žalost projekt še ni tako daleč. Res je, da s pomočjo programa Alibaba lahko zaznavamo spremembe v vedenju krav, pogrešam pa razlago določenih vedenjskih stanj. »Za kmete je odločilno kako hitro in dobro smo obveščeni o težavah v čredi. Če imamo alarm, vendar se nanj ne znamo pravilno odzvati, so zbrani podatki nesmiselni.«

Kot pove se senzorji lahko hitro zlomijo, zato jih bo treba ojačati. V uporabi imajo 50 senzorjev, deset so jih krave že zlomile. »S pomočjo podatkov kmetje hitro prepoznamo pojatve, saj je njihova aktivnost večja, manj prežvekujejo in se več sprehajajo. Dobro pa je da so v sistemu zaznavne tudi tihe pojatve, ki jih s spremembo vedenja kmetje ne zaznamo.« Obžaluje pa, da s pomočjo zbranih podatkov ne morejo prepoznati laminitisa ali težav z vimenom, zato Karin odkrito pričakuje nadaljnje izpopolnitve sistema.