To ni le tekmovanje, ampak spodbuda za obstoj podeželja
»Soočila sem se z veliko tremo, čeprav tega morda nisem razkrila,« je prve besede po sladki zmagi strnila presrečna Karmen Čarman. »Ob množični podpori domačih, mojih učencev ter članic iz obeh društev v Gabrovki in Bučki sem se zavedala, da letos od mene pričakujejo več kot lani. Pravzaprav pa sem imela velika pričakovanja od sebe tudi sama.«
»V primerjavi z lanskim tekmovanjem sem na letošnjem zaznala več sproščenosti med kandidatkami in močnejšo povezanost, k čemur je prav gotovo pripomogla tudi manjša skupina,« je z iskrenim izrazom na obrazu, ki ni skrival solz sreče in neizmernega veselja, povedala letošnja zmagovalka. Priznala je, da je Barbara Remec, novinarka Kmečkega glasa, ki je poskrbela za organizacijo dogodka in izbor tematike, letos presenetila z nalogami in zabavnimi vprašanji oz. odgovori. »Naloge niso bile pretežke, je pa res, da sem vso prejeto literaturo Založbe Kmečki glas skrbno prebrala in zato zaupala v pridobljeno znanje.«
»Ta zmaga je potrditev, da sem cenjena tudi kot »polkmetica«, saj sem tudi zaposlena, in da grem v pravo smer. Menim, da tekmovanje pomeni spodbudo vsem mladim kmetom in kmeticam, ki se trudijo in kmetujejo. Polna dvorana navdušenih navijačev pa ne predstavlja le tekmovanja, ampak spodbudo za obstoj podeželja. In jaz bi rada to poslanstvo ponesla v svet.«
GLAS O ŽENSKAH NA PODEŽELJU VEDNO GLASNEJŠI
Prireditev je z navdušenjem in glasnim spodbujanjem spremljalo več kot 250 navijačev in obiskovalcev. Njihova pozitivna vibracija je uspešno odgnala nakopičeno odvečno tremo. Pet kandidatk: Valerijo Vezonik iz Radelj ob Dravi, Evo Vrevc Jenko iz Reteč pri Škofji Loki, Karmen Čarman iz Bučke, Anjo Berk iz Vrhpeči pri Mirni Peči ter Anko Krašovc iz Griž v Savinjski dolini so za tekmovanje predlagala društva podeželskih žena iz domačega okolja. Pred sklepnim dejanjem so skupaj s svojimi spremljevalkami spoznavale Šentilj z okolico v družbi lanskoletne mlade kmetice Urške Kolman Bauman in njenega nekajmesečnega sinčka Matevža, ki je tisti dan požel vso slavo in postal najboljši premagovalec treme. Kandidatke so namreč tudi s pestovanjem malega Matevža odmislile neprijetno živčno napetost pred tekmovanjem.
Ker vsak dober začetek pritegne pozornost oz. določa pričakovanja, je zbor kandidatk potekal v prostorih občine Šentilj, kjer so bile ob kavi in pecivu, ki so ga napekle skrbne članice Društva kmetic Občine Šentilj, deležne kratkih motivacijskih nagovorov. Že čez nekaj trenutkov pa so v družbi direktorice občinske uprave Petre Pucko v Regionalnem turističnim središču (RTS) Septarija odkrivale skrivnosti naravne in kulturne dediščine kraja. »Danes bo pravi dan,« je razglasila Marija Meier, predsednica Društva kmetic Občine Šentilj. »Naša Urška je kriva, da smo danes tukaj, in prav vse smo se zelo trudile, da smo prireditev pripeljale v našo občino. Verjamem, da boste preživele lep dan, in ne pozabite, da je glavni namen prireditve druženje.« Tudi Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, jim je zaželela dan, ki ga bodo zapisale med najlepše spomine. Ob tem je spomnila: »To, da ste kandidatke za mlado kmetico leta, izraža priznanje in zaupanje v vas, da boste nadaljevale našo pot. Ta pot ni enostavna, pravzaprav je težka, a hkrati lepa in zanimiva ter življenju doda tisto nekaj več. Naši otroci – otroci podeželja pa odraščajo v stiku z naravo, živalmi in med več generacijami. To v njih vzbudi poseben čut, ljubezen in spoštovanje. Ve ste osnova kmečke družine. Tekmujte z glavo, predvsem pa se spoznajte in postanite prijateljice.« Sreče, uspeha in dobre volje jim je zaželela tudi lanska zmagovalka Urška Kolman Bauman.
Bernarda Javornik, kmetijska svetovalka na KGZ Celje, pa je povzdignila in izpostavila vlogo kmečkih žensk. »Kmečke ženske ste še vedno velikokrat omalovaževane, čeprav ste delavne, prepoznavne, uspešne in polne znanja, ki ga prenašate med seboj. Ponosna sem na vsako kmetico, ki se postavi zase, in na vsako kmetijo, ki jo poganjate.«
Glas o ženskah na podeželju je vedno glasnejši, ob podpori članic društev pod okriljem Zveze kmetic Slovenije pa premikajo meje in pridobivajo na pomenu. »Res ste srčne in vedno pripravljene pomagati. Bodite ponosne nase in na svoje delo,« jih je nagovorila tudi Barbara Remec.
PO ZGODOVINI ŠENTILJA IN MURI V AVSTRIJO
V RTS Septarija se je čas zavrtel nazaj za 20 milijonov let in nas popeljal v nepozabno doživetje tedanjega Panonskega morja. Ženske so se sprehodile med izkopanimi koralami, morskimi ježki, polži, školjkami in septarijskimi konkrecijami – kamnitimi tvorbami z morskega dna, ki dokazujejo obstoj morja. Odkrili so jih pri gradnji avtoceste med Šentiljem in Pesnico ter pozneje med rigolanjem za vinograde. Z zanimanjem so spremljale pričevanje o megalodonu, enem od največjih morskih psov vseh časov, ki je nekoč dokazano plenil po Panonskem morju v šentiljski občini. Po arheološki zgodovini ter spoznavanju rimskega časa in zgodnjega srednjega veka so se kandidatke z brodom prepeljale preko Mure s slovenske strani na avstrijsko. Izkušen brodar je to storil brez težav in s pomočjo rečnega toka.
Brod na Muri predstavlja pomembno prometno povezavo med Avstrijo in Slovenijo in služi kot edinstveni mednarodni mejni prehod. Uporabljajo ga predvsem turisti, saj preko broda vodijo mednarodne kolesarske in pešpoti. Na tem mestu stoji že 150 let in je eden od štirih, ki še vozijo po reki.
Vožnja je kandidatke v dnevu s še vedno prijetnimi poletnimi temperaturami nekoliko ohladila in osvežila, česar pa ne moremo zapisati za naš prevoz, ki je zaradi okvare obstal na mestu, kot bi zakuhal. Trenutke čakanja na nadomestno vozilo smo s pridom izkoristile za fotografiranje v senci mogočne vrbe in se z mislimi že peljale do kmetije Perko v Spodnji Velki, kjer nas je čakala degustacija vina.
KMET, INOVATOR IN PEVEC
Perkovi so šesti rod na kmetiji in nadaljujejo tradicijo vinogradništva in živinoreje na prelepih gričih Slovenskih goric. V delo na kmetiji so vpete tri generacije, vsak od njih pa pripomore k delovnim procesom po svojih najboljših močeh. Aleš se skupaj z ženo Petro, s katero obdelujeta tudi njeno 18-hektarsko kmetijo s sadjarstvom in zelenjadarstvom, osredotoča na živinorejski del. Redi govedo za prirejo mesa pasme limuzin in šarole, brat Andrej pa je usmerjen v vinogradništvo in vinarstvo, ki ju zaokroža zgodba Vina Perko. Obdelujejo 60 hektarjev, dva hektarja je vinogradov, drugo pa so njive in travniki za potrebe govejih pitancev, ki jih je v hlevu 217. 90 % živine prodajo v Italijo, na Kosovo in v Libanon, ker so na slovenskem trgu cene prenizke. Prizna, da so razlike tudi od 300 do 400 evrov po biku, kar ni zanemarljivo. »Kot kmetija se moramo tržno obnašati, kmetija je namreč podjetje, in ne samo ljubezen. Ljubezen nas namreč prihodnje leto lahko mine,« je karikiral Aleš Perko, ki je razvil aplikacijo, s katero preko telefona vsakodnevno beleži krmljenje, gnojenje, skratka vsa dela na kmetiji, in tako lažje analizira stroške. Kako zelo vsestranski je Aleš, pa so ugotovile tudi naše kandidatke, saj so nemudoma dognale, da je poleg vsega tudi izjemen pevec v vokalni skupini petih štajerskih mladih fantov Il divji.
Pot se je nadaljevala v bližino gradu Trate, v majhno cerkvico Marije Snežne, kjer nas je pričakal župnik Boštjan Lenart. Na kratko je strnil nekaj zgodovine ter dodal, da tudi sam malo kmetuje in skrbi za dva konja in dva osla z naraščajem. Zaveda se, da je kmetijstvo premalo spoštovano, sam pa ga še kako dobro razume iz zgodb ljudi, ki si jih zapisuje in strne v knjige, ter tudi izkustveno.
»Enkrat na teden pomagam okoliškemu kmetu v hlevu, on pa mi pokosi in pospravi krmo za moje živali,« o medsebojni pomoči sklene župnik.
V tem času so se kandidatke med seboj že dodobra spoznale, sproščeno so se smejale in si delile misli o prihajajočem tekmovanju ter povsem življenjskih izkušnjah pri svojem delu. Na zgledni družinski kmetiji Dreier v Spodnji Velki, kjer se ukvarjajo s turizmom, sadjarstvom (jabolka in jagode) in vinogradništvom, pa je ob prijetnem kosilu in druženju izginila še zadnja napetost pred tekmovanjem.
KMETIJA BREZ ŽENSKE ROKE NI USPEŠNA
Ko je v domu Vlada Pipana pred množico stopil voditelj Franci Podbrežnik, so se razblinili tudi najbolj skriti dvomi in v pričakovanju izvrstne prireditve smo se prepustili Francijevi sposobnosti ohranitve pozornosti slehernega obiskovalca do zadnje minute tekmovanja. Franci namreč ni spreten le z besedami in spontanimi humorističnimi vložki, ki kar vrejo iz njega, ampak se znajde tudi v petju. Obiskovalce je brez težav spravil na noge in jih pripravil k petju Šifrerjevega komada Za prijatelje. Oder je bil pripravljen, igre skrbno načrtovane, česar so se tekmovalke čedalje bolje zavedale, a so vendar prej prisluhnile še željam in pozdravnim govorom.
Nagovorili so jih Lidija Šarić, podžupanja Občine Šentilj, Irena Kropf, direktorica Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, ter Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. »Danes smo namreč zbornica dobre volje in dobrih ljudi in prav je, da nas pozdravi Roman Žveglič,« je dodal Podbrežnik. »Zahvaljujem se Kmečkemu glasu za prispevek in pečat, ki ga že 80 let puščate na slovenskem podeželju. Mlade kmetice pa se na tekmovanju potrudite tako kot doma,« je strnil Žveglič.
Direktor Časopisno-založniške družbe Kmečki glas Tevž Tavčar pa je povzel kmetijsko problematiko, vključno z lansko sušo in letošnjimi poplavami, ter se navezal na dobrodelnost ljudi, ki ga je imelo tudi to tekmovanje. Članice Društva kmetic Občine Šentilj so pripravile vrečke z zdravilnimi rastlinami, ki so jih predale v zameno za prispevek, zbrani denar pa je namenjen kmetiji, ki so jo prizadele poplave. Del denarja je prispeval tudi Kmečki glas. »Kmetija brez ženske roke ni uspešna, zato je vaša vloga neprecenljiva,« je sklenil Tavčar, voditelj pa je menil, da je potrebno prestaviti v višjo prestavo in napovedal nastop mož v modrem, za katere se je izkazalo, da niso policisti, ampak pevci KUD Gabrijel Kolbič. Po čudovitih slovenskih in nekaj dalmatinskih pesmih je bilo po Francijevi hudomušni oceni dovolj romantike in tekmovanje se je lahko začelo.
PRESENETLJIVO POZNAVANJE IZBRANE TEMATIKE
Kandidatke so se morale v prvem delu tekmovanja izkazati z znanjem, ki je letos zajelo štiri teme, in sicer: Reja koz in ovc, Proso – saj je letos mednarodno leto prosa, Mediteranska zelišča in evropsko temo Zeleni dogovor. V prvem sklopu teoretičnega preskusa so odgovarjale na sedem vprašanj z možnostjo odgovorov a, b ali c, v drugem so morale prepoznati strupene rastline, v tretji nalogi pa so ugotavljale pravilnost sedmih trditev z izbiro odgovora DA – drži ali NE – ne drži.
Ob odličnem teoretičnem znanju so bile kandidatke med seboj zelo izenačene. Voditelj se je zato vmes spraševal: »Ali so bila vprašanja prelahka ali pa je bilo poletje prelepo?« In se čudil, kako imajo vedno vse, praktično za ušesom, pripravljen pravilni odgovor. Med drugim ni bilo nobenih pomislekov o tem, da je prosen kruh, narejen samo iz prosene moke, težak, suh in drobljiv, ali da se v reji, kjer so hkrati rogate in brezrožne koze, poveča pojav agresije. Dvomov ni bilo niti glede dokumenta, ki opredeljuje podnebno nevtralnost. Brez dvoma so vedele, da gre za evropski Zeleni dogovor. Po komentarjih strokovne komisije, ki je bdela nad njihovimi odgovori, so ta del kandidatke opravile z odliko, se je pa nekaterim malenkost zataknilo pri prepoznavanju strupenih rastlin s pašnika.
VSE KANDIDATKE TUDI FINALISTKE
Ob tem je prikupen sin Karmen Čarman, ki jo je voditelj poimenoval kar lanska vice prvakinja, požel smeh, ko je izpod odra zavpil mamici na oder: »Mami, si pogledala te rastline?« Karmen pa mu je z velikim nasmehom na obrazu odgovorila pritrdilno. Ko je komisija seštela vse točke iz teoretičnega dela tekmovanja, pa se je začel zabavnejši del z ročnimi spretnostmi in teorija je dala prostor praksi.
Prvič v 20. letih pa so bile vse kandidatke tudi finalistke. Vse tri spretnostne igre so bile letos povezane z dvema obletnicama: 20. tekmovanjem za mlado kmetico leta in 80. obletnico tednika Kmečki glas. Pri prvi igri so zavijale knjigo in na ovitek napisale Vse najboljše ter darilo izročile direktorju ČZD Kmečki glas. Zavijanja so se lotile resno, vsaka s svojo strategijo. Eva Vrevc Jenko se je tega lotila prav po zdravniško, izkazalo pa se je, da je bila pri zavijanju najbolj natančna Savinjčanka Anka Krašovc, tik za njo sta bili Eva in Karmen.
V drugi igri so morale narediti grozd iz zamaškov, pri čemer so bile verjetno dobrodošle tudi šahovske spretnosti, pa vendar je grozd najbolje naredila in skupaj zlepila Karmen Čarman. Sledila ji je Valerija Vezonik, s svojimi izdelki pa bi šle vse lahko na razstavo v šentiljski vrtec, je predlagal voditelj Franci in nasmejal zbrane v dvorani.
Napetost je kljub vsemu naraščala in kandidatkam smo jo že lahko razbrali z obrazov. O zmagovalki je tako odločila zadnja igra, v kateri so morale narediti dvonadstropno torto, jo okrasiti s pentljo ter številkama 80 in 20, ki gresta v kontekst z letošnjim jubilejem Kmečkega glasa in izbora mlade kmetice. Nalogi so bile kos brez težav, zato so o zmagi odločale malenkosti in seveda kanček sreče. Karmen je bila nepremagljiva, in čeprav je v končnem seštevku Eva zaostajala le za štiri točke, je bila zmaga nesporno oddana.
Zmagovalka je postala Karmen Čarman iz Bučke, ki je ob tem spoznanju v trenutku zajokala. Tekle so solze sreče in deževali so objemi moža Tomaža in njunih otrok ter drugih prijateljev in znancev. Ob sreči in ponosu, ki sta kipela iz Karmen, so se še marsikomu orosile oči. Drugo mesto je zasedla Eva Vrevc Jenko, tretje sta si z doseženim enakim številom točk razdelili Valerija Vezonik ter Anka Krašovc, četrta pa je bila Anja Berk.
Poleg znanja in spretnosti je bila letos nagrajena tudi vztrajnost Karmen, zato se veselimo prihodnjega snidenja na 21. izboru za mlado kmetico leta, ki bo prihodnje leto na Bučki.
ZAHVALA
Prireditelji se zahvaljujemo poslovnima partnerjema Kmečkega glasa: Metrobu iz Ljubečne in Odeji Škofja Loka, ki sta obdarila kandidatke in zmagovalko. Posebna zahvala tudi Zvezi kmetic Slovenije, posebno predsednici Ireni Ule, ter vsem društvom podeželskih žena in deklet po Sloveniji, ki s svojimi kandidatkami in obiskom že 20 let podpirate izbor mlade kmetice leta. Hvala!