Zveza društev rejcev drobnice se je že v maju odločila, da odstopi od sodelovanja na odborih, delavnicah, posvetih in podobnih srečanjih ter sestankih v zvezi s pripravo strategije in akcijskih načrtov za upravljanje zavarovanih vrst živali. To odločitev je že konec maja sprejel Odbor za zveri in divjad pri Zvezi društev rejcev drobnice Slovenije, saj ocenjujejo, da njihovi predlogi nikoli niso bili upoštevani, zato je tudi njihovo prizadevno delo brez učinkov.

»Po 25 letih vloženega truda, je rezultat drastično povečanje števila zveri; volka, medveda, risa in šakala, ki ni naša avtohtona vrsta, ampak tujerodna in invazivna ter rejcem drobnice povzroča velike težave,« je na novinarski konferenci povedal Roman Savšek, predsednik Zveze društev rejcev drobnice.

»Za velik upad reje drobnice, za kar mi trdimo, da je med drugim kriv tudi prevelik stalež zveri, ne pa edini, saj je k temu pripomogla tudi naša kmetijska politika, ki rejcem drobnice ni posebno naklonjena. Leta 2009 smo v Sloveniji redili približno 170.000 živali, trenutno jih imamo še 125.000. Rejci opuščajo rejo drobnice zlasti na območjih, kjer so pristne velike zveri, na Kočevskem, kjer je bilo včasih po 10.000 ovac in koz, jih je danes le še okoli 2.000. Zveri se naseljujejo v alpski prostor in po celi Sloveniji, ker so preštevilne in potrebujejo svoj življenjski prostor. Zaradi neupoštevanja naših konkretnih predlogov pri reševanju problematike z zvermi, zato izstopamo iz vseh strateških načrtov v zvezi s pripravo strategije in akcijskih načrtov za upravljanje zavarovanih vrst živali,« je pojasnil Savšek.

Ni jasne politike ne glede zveri in ne glede kmetijstva

Aleš Hvalc, predsednik Odbora za zveri in divjad pri Zvezi društev rejcev drobnice Slovenije je prebral in z dodatnimi argumenti podkrepil odstopno izjavo.

»Kljub temu, da imajo institucije pristojnosti, so odgovorne in plačane za ureditev in razrešitev zadev, doslej nobena težava v zvezi z zvermi in škodo, ki so jo te povzročile na drobnici, ni bila rešena.

Še huje, stanje je iz leta v leto slabše, vsa naša opozarjanja na dejansko situacijo na terenu in težave, ki se pojavljajo z nepremišljenim naseljevanjem zveri na podeželju so naletela na gluha ušesa, na nerazumevanje in v najboljšem primeru na prazne obljube,« je povedal Hvalc in v imenu rejcev drobnice dejal, da imajo dovolj salonskega naravovarstva, ki si domišlja, da lahko nepremišljeno, nestrokovno in brez kakršne koli odgovornosti posega v naravo ter s pretirano zaščito zveri, ruši njeno biotsko raznovrstnost in uničuje kmetijstvo na podeželju v najširšem pomenu.

»Glavni vidik problematike so javna sredstva, do katerih smo rejci zelo težko dostopali, pri čemer je nekajkrat posredovala celo informacijska pooblaščenka. To pomeni, da se te podatke javnosti skriva, govorimo pa o nekaj milijonih za projekte. Ob tem je treba poudariti, da se je za direktne zaščitne ukrepe znotraj teh projektov namenilo zgolj 0,8 % sredstev, vsa ostala sredstva pa so se porazgubila drugje. To pa je očitno dejanski namen raznoraznih monitoringov inj life projektov, pri čemer več kot očitno ni cilj pomoč podeželju in kmetu,« je povedal Hvalc in nadaljeval, da država od rejcev zahteva nemogoče stvari glede zaščite drobnice. Zaščitni ukrepi so ekonomsko in časovno nesprejemljivi.

»V Švici je za zaščito pred volkovi dovolj visoka ograja 105 cm, pri nas zahtevajo visoko 160 cm.

Za visokogorje pa sploh nimamo odgovora kako zaščitit črede na tradicionalni alpski paši, kjer pa veliko planin že ostaja praznih in se zaraščajo,« je še dodal Hvalc in nadaljeval, da po eni strani država podpira ponovno oživitev alpskih pašnikov, po drugi pa z ne ukrepanjem povzroča, da se spet zarašča. To je dokaz, da ni jasne politike ne glede zveri in ne glede kmetijstva. Savšek je sklenil, da bodo rejci stvari vzeli v svoje roke in šli po pravni poti.