»V kompostnem hlevu se je zdravje krav močno izboljšalo. Krave so povsem brez poškodb vimena ali parkljev, prav tako so brez odrgnin po nogah in sklepih,« pove Jakob Napotnik, nosilec in gospodar kmetije. Prepričan je, da kompostni hlev kravam nudi najvišje udobje. Odločitev za njegovo gradnjo je bila v teoriji relativno preprosta, po dveh letih in pol, kolikor je hlev v uporabi, pa se je tudi v praksi izkazala za pravilno. »Hlev je zasnovan z mislijo na potrebe krav. Ležijo na mehki ležalni površini, ki jih popolnoma nič ne omejuje. Poleg tega pa senena prireja mleka, ki temelji na senu in suhih komponentah, pozitivno vpliva na njihovo počutje,« pojasnjuje Gašper Napotnik.

»Sistem odlično deluje, krave uživajo, so zdrave in prirejajo kakovostno mleko v zadostnih količinah, potrebnih za predelavo. Sprva smo v hlevu sicer načrtovali klasično molzišče, vendar se doma nismo uspeli dogovoriti, kdo bo prevzel delo molznika. Zato smo se odločili za robotsko molžo, kar se je izkazalo za pravilno odločitev,« se pošali Gašper.

Kmetija Napotnik je družinska kmetija, na kateri živijo Jakob z ženo Anito in njuna majhna sinova Janez ter Jurij, Gašper in starša Cvetka ter Peter. Dela na 40 hektarjev veliki kmetiji imajo veliko, saj prirejajo seneno mleko. Nekaj ga odkupijo odkupovalci in posredujejo v Ljubljanske mlekarne, veliko večino pa sami predelajo v skuto, jogurte, smetano, zorene in mlade sire, namaze z okusnimi dodatki začimb in zelišč, sladoled in številne druge mlečne izdelke, ki jih prodajo v domači trgovini.

Kot povesta brata Napotnik, neposredna prodaja dobro teče, kar je posebno priznanje za ves vložen trud in hkrati potrditev, da velika naložba v hlev in senik ni bila zaman. »Ves čas pridobivamo nove kupce, tovrstna prodaja pa prinaša dodano vrednost.«

PRAVA OSKRBA ZA RAZVOJ POTENCIALA

Polovica hleva za krave molznice je namenjena kompostu, medtem ko so v drugi polovici, kjer so presušene krave in plemenske telice, nameščeni ležalni boksi. Telice imajo na voljo ležalne bokse z gumami, presušene krave pa v času počitka ležijo na globokih ležalnih boksih. Zadnja naložba, ki je gradnjo sklenila v celoto, je bil nakup robota za krmljenje. »Ker se ukvarjamo s seneno prirejo mleka, je vsa krma sestavljena iz sena in suhih komponent. Krave prejemajo obrok, ki vsebuje seno različnih košenj, dehidrirano lucerno in žita, na krmilni mizi pa ga dobijo desetkrat na dan. Ta sistem odlično deluje, saj je krma ves čas sveža,« pojasni Gašper.

Gašper izpostavi dolgoživost krav in malo izločitev. Tudi zato so v prvih desetih mesecih letošnjega leta prodali več kot 30 plemenskih živali za nadaljnjo rejo, pri čemer je bilo 26 prvesnic.

Na kmetiji Napotnik veliko pozornost posvečajo selekciji in v sodelovanju z veterinarji prakticirajo tudi presajanje zarodkov (embriotransfer) pri vrhunskih kravah, s čimer skrbijo za hitrejši genetski napredek črede in širjenje najboljše genetike, kar prinaša številne kakovostne potomce.

»Poleg selekcije pa je ključnega pomena tudi pravilna oskrba krav, da lahko razvijejo in pokažejo svoj potencial. Krave so namreč kot vrhunske športnice; potrebujejo odlične pogoje, da se izkažejo. Zato jim v našem hlevu zagotavljamo vrhunsko krmo in potrebno udobje.«

To jim krave vračajo, saj mlečnost znaša 30 litrov na kravo na dan, spomladi, ko je bilo največ telitev, pa je mlečnost dosegla tudi 34 litrov.

Vsebnost maščob v mleku je tudi v vročih mesecih presegla 4 %, v tem času pa mleko vsebuje 4,4 % maščob in 3,6 % beljakovin. »Naša usmeritev ni najvišja mlečnost, ampak lepe in dolgožive živali z velikim okvirjem in veliko konzumacijsko sposobnostjo. Ker so krave krmljene pretežno s senom in voluminozno krmo, morajo biti obsežne, da lahko zauživajo velike količine krme. Tudi zato imamo kompostni hlev, saj so naše živali precej velike, zato bi jim bilo v ležalnih boksih hitro pretesno,« strni Gašper.

ZDRAVJE KRAV IN ZADOVOLJSTVO KUPCEV

»Naš hlev bi si lahko zaslužil naziv naj hlev, saj je bil zasnovan z mislijo na dobrobit krav in ne zgolj zato, da si člani družine v njem olajšamo delo. Seveda smo vanj vgradili različne tehnološke rešitve, vendar je bil v prvi vrst pomemben prostor, prilagojen potrebam krav.

Kompost na ležalni površini je mehak in udoben, kravam pa omogoča svobodno gibanje, prav tako pa senena prireja pozitivno vpliva na njihovo dobro počutje,« pove Gašper.

Kompostni hlev je zgrajen po evropskem klasičnem načinu; pri krmilni mizi so rešetke, pod njimi pa jama, s kompostom na ležalnem delu. »Zahteve po udobju in dobrem počutju živali naraščajo, kompostni hlev pa predstavlja najboljšo možno rešitev. Nam pa veliko pomeni tudi odobravanje kupcev, ki so ta sistem reje zelo pozitivno sprejeli,« dodaja Jakob.

»Še enkrat bi se odločili za gradnjo tega hleva, saj se krave v njem zelo dobro počutijo in zato lahko rečem, da je naš hlev upravičeno kandidat za naziv naj hlev,« je prepričan Gašper.

Ležalna površina je debela 25 centimetrov in sestavljena iz drobno rezanih zelenih sekancev (vej in vrhov smreke). »Krave so prva dva meseca na sekancih, nato pa dodajamo žagovino. Nastiljamo na tri tedne, odvisno od zunanje temperature in vlažnosti, dvakrat na dan pa obvezno prerahljamo – kultiviramo celotno kompostno ležalno površino.«

Rahljanje komposta je nujno za ohranjanje higiene in suhosti, poleg tega je pomembno tudi, da hlev ni preveč naseljen – trenutno imajo krave na voljo 12 m2 ležalne površine. Žagovino kupujejo, a priznavajo, da je za vzdrževanje komposta porabijo manj kot nekoč, ko so z njo nastiljali ležišča v starem hlevu. Ves čas so v pogonu tudi helikopterski ventilatorji, ki mešajo zrak in sušijo kompost. »Helikopterski ventilatorji so zasnovani tako, da učinkovito sušijo kompost. Navadni ventilatorji pri tem ne bi bili učinkoviti.«

Na kompostu krave udobno ležijo, kot bi bile na pašniku, kar pozitivno vpliva na njihovo počutje.«

VEČ UDOBJA ZA KRAVE IN MANJ DELA ZA DOMAČE

Vlažnost komposta je odvisna od zunanje vlage. Če je poletje zelo vroče, jim ga skoraj dva meseca ni treba nastiljati, pozimi pa morajo na vsakih 10 do 14 dni dodati 10 do 15 m³ žagovine. »Sekance uporabimo le na začetku, dostiljamo pa vedno z žagovino.«

Žagovina se konstantno draži, pozimi, ko je povpraševanje po njej veliko, pa cena še dodatno naraste, zato je smiselno imeti skladišče za zalogo. Kot pravit Jakob, je pomembno, da so sekanci pred nastiljanjem dobro posušeni. »Ker dvakrat na dan zračimo in kultiviramo kompost, pa se izognemo morebitnim težavam s prevlažnim materialom in s tem povezanimi težavami.«

Zaradi velike porabe električne energije, predvsem v seniku, kjer sušijo seno, so kmalu po vselitvi živali v hlev na streho namestili in zagnali sončno elektrarno ter se tako oskrbeli s potrebno elektriko.

Jakob se spominja prehoda na seneno prirejo mleka in ob tem prizna, da si sprva ni mogel predstavljati, kako bodo redili krave brez koruzne silaže v obroku. »Zmotno sem mislil, da brez koruzne silaže pač ne bo šlo. Sprva sem bil skeptičen, a se je hitro pokazalo, da se da in, da mleko krav, ki ne jedo koruzne silaže, prinaša boljše rezultate pri predelavi. Skozi prakso se naučiš sprejemanja novih stvari, ki te na začetku mogoče plašijo.« Brez obotavljanja še doda, da je senena prireja mleka Gašperjevo življenjsko delo.

»Kompostni hlev nudi več udobja za krave in manj dela za nas. Z njim smo tako vsi pridobili – krave in mi. Resnično gre za svobodo pod streho. Krave niso omejene s preprekami in tudi tiste, ki mogoče kdaj niso v najboljši kondiciji, nimajo nikakršnih težav z vstajanjem. Mehko jim je in udobno,« opisuje Jakob. Doda, da včasih kakšna krava tako trdno spi, da mora preveriti, če sploh še diha,« se pošali in sklene pogovor.

Fotografije: Anže Petkovšek