Rejci drobnice opozarjajo, da so prepuščeni sami sebi, medtem ko MKGP, zaradi spomladanskega nezanimanja za cepljenje drobnice, poskuša odgovornost preložiti na rejce. Ti medtem izgubljajo živali, dohodek in zaupanje. Bolezen je zajela večji del države, izgube so velike: v številu živali, plodnosti čred in prihodku – država pa o odškodninah in kritju stroškov veterinarske oskrbe za zdaj le razmišlja.

Prejšnja obvezna cepljenja, v programu izkoreninjenja bolezni BTV so bila izvedena, zdaj predlagano cepljenje proti serotipu 4 pa bi po mnenju rejcev prineslo več škode kot koristi, saj ne ščiti pred dejanskim problemom – serotipom 8. Izjave državne sekretarke Maše Žagar na petkovi tiskovni konferenci ne odražajo resničnega stanja na terenu.

Medtem ko uradniki govorijo o postavitvi kontejnerjev in informiranju, trupla drobnice razpadajo po kmetijah, higieniki zamujajo, klicni centri so nedosegljivi, rejci pa trpijo velike izgube. Uradni poudarki in zloženke ne rešujejo težav, finančna pomoč pa ostaja zgolj obljuba.

IZGUBE BODO VELIKE

Še vedno pa o številu poginulih živali lahko le ugibamo. »Točno število ni znano, saj Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) in MKGP te podatke skrivata. Navajajo, da je poginilo le 4891 glav drobnice. Gre za izjemno resno situacijo, ki jo lahko označimo za »stoletne poplave« v ovčereji. Pri nas je poginila približno tretjina črede; okužene so v slabem stanju, ješčnost je slaba.« Drugi rejci poročajo o podobnih izgubah, ki se gibljejo med 30 in 40 %. Natančne ocene pa ni. Vendarle pa rejci navajajo izgube med 20 do 30 tisoč glav. »Okužba še ni povsod prisotna, a pričakujemo, da bodo kmalu prizadete vse slovenske črede in da bodo izgube ogromne. Tiste na visokogorskih pašnikih nad 1200 metri, kjer nizke temperature preprečujejo prisotnost vektorjev, pa se bodo okužbi najverjetneje izognile,« pravi Savšek.

Izjemne težave povzroča odvoz kadavrov, ki pogosto ostajajo na kmetijah po več dni, kar lahko povzroči širjenje drugih kužnih bolezni. »Predlagali smo, da bi v tem izrednem stanju lahko pri odvozu pomagala vojska, ki so jo sedaj res vključili, priskrbeli so tudi zbirne kontejnerje in obljubili, da bo v odvoz vključen še Koto.«

Izvedeli pa smo, da rejci sami ne morejo odvažati kadavre na zbirališča. To mora še vedno izvajati higienska služba, saj brez ustrezne dokumentacije (Listina o odvozu živalskih stranskih proizvodov) rejci niso upravičeni do uveljavljanja višje sile zaradi poginov.

»Rejci pričakujemo, da bo MKGP pokrilo stroške cepljenja za naslednjo sezono, in sicer za vse serotipe, ki nas ogrožajo. Trenutno je obljubljeno le cepivo, ne pa sama storitev cepljenja, kar je bistveno dražje. Zahtevamo tudi nadomestilo za izpad dohodka in škodo. Ne gre namreč le za pogin ovac, ampak tudi za izpad jagnjet v naslednjih dveh letih, kar pri nekaterih rejcih predstavlja edini vir dohodka. Ta situacija ogroža socialno varnost rejcev in njihovih družin ter investicije, kar lahko vodi celo v propad kmetij. Odgovornim je očitno vseeno, saj uradnih izjav ministrice še vedno ni.

Zato ponovno poudarjamo, da UVHVVR zavaja laično javnost z izjavo, da smo imeli možnost cepljenja, pa je nismo izkoristili. To ne drži! Cepiva za razsajajoči serotip ni bilo in še vedno ni niti naročeno. Zato naj ne lažejo in ne zavajajo,« je kritičen Savšek.

ZAPOZNELI UKREPI ZA OBVLADOVANJE BTV

Komaj prejšnji teden je državna sekretarka Maša Žagar skupaj z namestnikom generalne direktorice UVHVVR Matjažem Gučkom ter direktorico območne enote UVHVVR Novo mesto Liljano Kotar obiskala teren, kjer si je ogledala razmere in izvajanje ukrepov za obvladovanje bolezni modrikastega jezika.

Na ministrstvu poudarjajo, da se je v primerjavi z lanskim letom število odvozov trupel povečalo za pet- do sedemkrat – točne številke, kot že rečeno, ni. Podatki s terena pa navajajo izgubo 30.000 ovc, kar pomeni približno 1/4 staleža drobnice, vendar ta podatek na MKGP zanikajo. Da so namestili dodatne kontejnerje za zbiranje kadavrov, smo že navedli, pravijo pa tudi, da so se skupaj s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, ki ji na MKGP očitajo slabo informiranje rejcev, odločili zagotoviti brezplačno cepivo za drobnico in govedo proti najpogostejšim serotipom bolezni (BTV 3, 4 in 8). Cepljenje je po odločitvi oblasti ponovno obvezno.

VSE SE SESUVA

Toda prav tu se spet pojavlja vprašanje, zakaj pravzaprav cepiti s cepivom proti serotipu 4. Eden od kmetov opisuje: »Poklicali so me iz veterine in povedali, da je cepivo proti serotipu 4 na voljo in da ga lahko dobim. Ampak danes imamo težavo s serotipom 8, za katerega pa cepiva sploh ni. Obdobje obveznega cepljenja med letoma 2017 in 2021 sem preživel in vemo, kako zahtevno je bilo. Ne razumem pa, zakaj zdaj reklamirajo cepivo proti BTV4, če je težava drugje.« Ta dvom je med rejci zelo razširjen in še dodatno spodkopava zaupanje v to odločitev.

»Ves trud, ki smo ga vlagali zadnjih trideset let v ponovni vzpon reje drobnice, se zdaj sesuva,« opozarja Marjana Cvirn iz Zveze društev rejcev drobnice Slovenije.

Mnogi rejci se zavzemajo za prostovoljnost in pravijo, da jih ne bi smeli kaznovati, če se odločijo, da črede (predvsem goveda) ne bodo cepili. Nekateri želijo cepiti le del živali, drugi opozarjajo na tveganja pri brejih živalih, saj so v preteklosti že utrpeli izgube.

Nekateri veterinarji opozarjajo, da cepljenje proti enemu serotipu virusa ne prinese dolgoročne rešitve, saj obstaja kar 24 različnih. Cepljenje proti enemu serotipu je tako le delna rešitev.

GLAS REJCEV S TERENA

Na kmetijah po Sloveniji rejci opozarjajo, da se ukrepi izvajajo prepozno in neučinkovito, stanje pa se iz dneva v dan slabša. »Hvalijo se s hitrejšimi odvozi, a v resnici smo na začetku izbruha čakali na odvoz tudi po šest dni. To je nesprejemljivo. Cepljenje bi moralo biti prostovoljno in brezplačno. Ne razumemo, zakaj moramo pošiljati zahtevna dokazila in prošnje, če želimo umakniti živali s paše. Država bi morala vsem rejcem jasno sporočiti, da to lahko storimo brez dodatnih zapletov,« pripoveduje eden izmed njih.

Po ocenah kmetov so izgube ogromne, stanje pa je preraslo v pravo epidemijo, ki ogroža avtohtone črede in prihodnost ovčereje. Mnogi opozarjajo, da bi morali za svoje poginule živali prejeti pomoč ali v obliki povračila stroškov za veterinarsko oskrbo ali kot povračilo škode zaradi izpada dohodka. O tem pa MKGP za zdaj le razmišlja.

Rejci se sami borimo z boleznijo. Ministrica ni stopila pred javnost, ni dala obljube o finančni pomoči, ni nam izrekla niti ene spodbudne besede. Vse skrbi le za preživetje volkov, medvedov in drugih zveri, na ovce pa že ves čas pozabljajo. Namesto da bi povečali število veterinarjev in vozil za odvoz, postavljajo kontejnerje. To ni rešitev,« opozarjajo drugi.

Mnogi navajajo, da niso prejeli nobenih obvestil ali navodil s strani kmetijske svetovalne službe, čeprav imajo na voljo njihove podatke, vključno z imeni, naslovi in elektronskimi naslovi. »Za izobraževanja znajo poslati vabila, ko pa gre za življenja naših čred, pa ne dobimo nobenih obvestil,« dodajajo razočarani.

IZKUŠNJE VETERINARJEV

Rejci množično uporabljajo repelente in polive, ki odganjajo krvosese mušice. Precej se jih je odločilo tudi za zdravljenje. To pomeni, da so okužene ovce s pomočjo veterinarjev zdravili z antibiotiki in protibolečinskimi zdravili. Po pričevanju veterinarjev je bil v tistih čredah pogin manjši. Navajajo tudi primere okuženega goveda, ki pa po prejetem antibiotiku brez večjih težav hitro okreva. Ovce, ki prebolijo modrikasti jezik, so doživljenjsko imune.

Rejci so prepričani, da je treba glasneje opozoriti javnost in doseči resnično pomoč. »Premalo je informacij, premalo odziva, medtem pa vsak dan izgubljamo živali. Potrebujemo pomoč pri financiranju veterinarske oskrbe, sicer se bo število rejcev prepolovilo. Za marsikoga je namreč reševanje črede prevelik strošek,« pravijo.

»Če bo država še naprej ponujala le papirnate rešitve in zamudne postopke, bodo številne črede, rodovniške črede in celotne kmetije za vedno izgubljene,« svarijo.

IZKUŠNJA OVČEREJCA JOŽETA KOTNIKA IZ SLOVENSKE BISTRICE

»Zaenkrat še nimam poginulih živali, imam pa štiri bolne, od katerih je stanje pri treh kljub vsakodnevni veterinarski pomoči zelo resno. Bolezen se je razvila v pljučnico, zato uporabljamo že tretji antibiotik, saj prva dva nista bila učinkovita, vročina pa traja že sedmi dan. Imam 70 glav drobnice in ne predstavljam si, kaj bi pomenilo, če bi se bolezen razširila na vse ostale – to bi pomenilo konec mojega dela. Če bodo preživele, bodo verjetno imele trajne dihalne posledice.

Zato izvajam popolne preventivne ukrepe: čredo držim zaprto v hlevu, uporabljam insekticidna sredstva za zaščito pred komarji in mušicami, zagotavljam vitaminske terapije in močno krmo, da so živali v najboljši možni kondiciji.

Skrbi me za rejce, ki preventivno ne ukrepajo ali nimajo možnosti zagotoviti podobnih ukrepov. Manjše reje v moji okolici so že izgubile tudi do 50% črede, ker ni bilo pravočasno navodil za preventivo. Za mnoge to pomeni popoln obup in konec ovčereje.

Sam vztrajam in ozaveščam, a je srce parajoče gledati borbo za življenja živali, ki so bile še pred dnevi polne energije. Trenutno stavimo vse na preventivo, a ne vemo, kaj nas še čaka in kam bo bolezen ponovno udarila.«

V osrednjih medijih se pogosto pojavlja trditev, da so rejci spomladi zanemarili cepljenje in so si težave povzročili sami. Res je, da se niso odločili za cepljenje, a razlog ni neodgovornost ali malomarnost. Pretekle slabe izkušnje s cepljenjem, pomanjkanje cepiva in dejstvo, da je na voljo le cepivo za serotip 4, medtem ko razsaja serotip 8, so povzročili, da zaščita ni bila mogoča. Ovčerejci so tako v izjemno težkem položaju – upad reje drobnice bo ogromen.

»Na Agri smo bili zelo presenečeni tudi rejci drobnice (sreda je tudi dan rejcev drobnice), saj naj bi državna sekretarka na MKGP ob predstavitvi zveze v maneži najboljšim rejcem v tem letu podelila priznanja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Žal so se na ministrstvu odločili po kurirju poslati priznanja z navodilom, da naj si jih razdelimo sami. To dejanje je bilo ocenjeno kot nesprejemljivo, zato je Zveza društev rejcev drobnice Slovenije priznanja vrnila kmetijskemu ministrstvu, ki jih bo mogoče v prihodnje rejcem podelilo na kakšen drug način (po pošti?). Kljub užaljenosti zaradi nesprejemljivega dejanja pa rejci drobnice sejmišča nismo zapustili,« navaja Boris Grabrijan, ovčerejec iz Bele krajine.