Na slikoviti planoti nad Idrijo, v vasi Dole, stoji družinska kmetija Žakelj, ki je ena od redkih, ki v teh krajih še ohranja prirejo mleka. Kljub temu da se številne okoliške kmetije zapirajo, so se pri Žakljevih odločili za drugačno pot: za rast in razvoj. Gospodar Aleš Žakelj je skupaj z družino sprejel pogumno odločitev za gradnjo novega sodobnega hleva in povečanje črede. »Polno je praznih hlevov. V zapiranju okoliških kmetij, ki nam ponujajo krmo, smo videli priložnost, da prirejo mleka povečamo,« pravi Aleš. Priznava pa, da se za tak korak ne bi odločil, če ne bi imel ob sebi svojih dveh pridnih sinov.

Denis in Rok sta zagnana mlada kmeta, ki si oba želita delati na domači kmetiji. Rok je že zaposlen na kmetiji, Denis pa bo – ko bo pravi čas – zapustil službo in se prav tako povsem posvetil kmetovanju. Prav ta njuna želja je glavni razlog, da kmetija danes raste. Trenutno imajo Žakljevi 42 krav molznic in 25 telic, prireja mleka pa jim prinaša glavni vir dohodka. Vsak dan namolzejo okoli 700 litrov mleka, na leto pa 250 tisoč, a se bo ta številka v novem hlevu še povečala. Novi hlev ponuja prostor za 68 krav molznic in mlado živino, skupna kapaciteta pa je kar 120 glav. Zasnova je prostorna, meri približno 1500 kvadratnih metrov oz. v dimenzijah 60 × 25 metrov.

Njihov stari hlev je iz leta 1974, ko ga je postavil Alešev oče. Od takrat se je na kmetiji veliko spremenilo. Aleš je kmetijo prevzel po očetovi smrti leta 2002 in odtlej je čredo povečal za 30 glav. Skupaj z ženo Cilko sta zelo ponosna, da sinova nadaljujeta tradicijo in kažeta veliko zanimanje za kmetovanje, saj to pomeni, da se bo kmetija ohranila tudi v prihodnje.

Novi hlev je že končan, do vselitve krav jih loči le še trenutek, pričakovanje pa je vsak dan večje. Kmetija obsega 120 hektarjev zemljišč, in sicer 80 hektarjev gozda, drugo so travniki in pašniki. Ob tem velja izpostaviti posebnost ali prednost, da imajo vso zemljo v kosu. Prireja mleka in gozdarstvo sta njuni glavni dejavnosti, glavnino prihodkov še vedno prinaša mleko, ki ga odkupuje Kmetijsko-gozdarska zadruga Idrija, pomemben del dohodka pa prispeva tudi les. Vsako leto posekajo približno 400 kubičnih metrov.

TRADICIONALNA KMETIJA S SODOBNIM HLEVOM

»Živali bodo imele v novem hlevu več prostora in udobja, še vedno pa tudi dostop do paše. Tudi nam bo novi hlev v veliko pomoč, dela bo manj in manj bo naporno,« pojasnjuje Rok, najverjetnejši mladi prevzemnik kmetije.

Cilka in Aleš s sinom Rokom

Novi hlev, vreden milijon evrov, je za družino Žakelj največja naložba doslej. Kot hribovska kmetija so pridobili 50 % evropskih sredstev, preostanek pa bodo pokrili s prihranki in posojilom. Aleš pojasnjuje, da sta v okolici danes ostala le še dva rejca, ki se ukvarjata s prirejo mleka, kot že zapisano, pa sta glavni razlog za razvoj sinova, ki z veliko vnemo pomagata pri delu. »Oba sta pridna in zagnana. Denis je poročen in ima tri otroke, torej imava s Cilko že vnuke, in to me najbolj veseli,« pripoveduje ponosni oče.

Prav sinova sta bila največja spodbuda za naložbo. »Sicer se za tak projekt verjetno ne bi odločil,« priznava. Kmetujejo na približno 800 metrih nadmorske višine, kjer so vse površine uvrščene v območje z omejenimi dejavniki (OMD). Kosijo dvakrat na leto, le v zelo ugodnih letih jim uspe tudi tretja košnja in jesenska paša. Vso travno silažo pridelajo sami, dokupijo pa seno, močna krmila in koruzno silažo, saj koruza pri njih ne uspeva.

Tudi zato so se odločili za molzišče v hlevu in ne za molznega robota. »Naše krave se od pomladi do jeseni čez dan pasejo, ponoči pa niso vajene molže. Na pašo jih ženemo ob sedmih zjutraj, poleti pa se zaradi vročine v hlev vrnejo že okoli tretje popoldne,« pojasnjuje Aleš. V času pašne sezone so krave na paši približno šest ur na dan. Stalnih pašnikov imajo deset hektarjev, teh nikoli ne kosijo, po paši se krave vrnejo v hlev, kjer jih pričaka molža in počitek. Namestili so molzišče ribja kost 2 × 6. »Vedno bo moral nekdo molsti,« se pošali Aleš, »ampak Rok pravi, da nekaj pa moramo delati.«

PAŠE Z NOVIM HLEVOM NE BODO OPUSTILI

Pod rešetkami na blatilnem hodniku so vgrajene jame za gnojevko s skupno prostornino 1600 m3. Pod krmilno mizo se nahaja rezervoar za pitno vodo, velik 180 m3, v katerem se zbira deževnica. Ležalni boksi so opremljeni s 5-centimetrsko lateks peno, prekrito s ponjavo, kar živalim zagotavlja visoko udobje.

Za optimalne pogoje v hlevu skrbi osem ventilatorjev, ki delujejo samodejno glede na temperaturo in zračno vlažnost. Sistem za ogrevanje vode poskrbi, da ima voda vedno okoli 12 °C, kar krave spodbuja k večjemu napajanju skozi vse leto. V hlevu imajo nameščena tudi dva avtomata za močno krmo, predvsem zaradi pašnega režima. »Zjutraj dobijo le seno, nato gredo na pašo, zvečer pa jih čaka bolj suha travna silaža. Zato potrebujemo avtomata za dve vrsti močne krme, da dobijo dovolj energije,« pojasnjuje Aleš. Travno silažo pripravljajo v balah, koruzno silažo pa dokupujejo, prav tako v balah, saj nimajo njiv. Zaradi tega je njihova mehanizacija osredotočena le na pripravo sena, košnjo in baliranje. »Krme je na trgu dovolj, zato jo po potrebi kupimo.«

Povprečna mlečnost na kmetiji trenutno znaša okoli 6000 litrov mleka na kravo v standardni laktaciji. »Če bomo v novem hlevu dosegli 8000 litrov, bomo več kot zadovoljni. Glede na to, da krave pasemo, je sedanja mlečnost povsem solidna,« dodaja Aleš. Telice so na paši od maja do oktobra, kar prispeva k njihovi kondiciji in zdravju. V mleku je povprečno 3,5 % beljakovin in 4,3 % maščob. Mleko oddajajo Ljubljanskim mlekarnam prek KZ Idrija, s katero, kot pravi, odlično sodelujejo. »Že 23 let sem član upravnega odbora zadruge. Zadnja leta lahko rečem, da smo vsi zadovoljni, saj dobro sodelujemo in se razvijamo tudi v našem hribovitem koncu. Ni nas veliko, a z vztrajnostjo in trdim delom zmoremo.«

V čredi prevladujejo rjave krave, nekaj je tudi črno-belih, med njimi je tudi osem sivk, starih več kot deset let. Parklje korigirajo dvakrat na leto, težav pa nimajo veliko, k čemur pomembno prispeva redna paša in skrb za živali.

Rok skrbi za osemenjevanje krav, saj je opravil tečaj za osemenjevalca. Pri selekciji pa so osredotočeni predvsem na mlečnost, kakovost nog in dolgoživost živali. Aleševa žena se bo prihodnje leto upokojila, Aleš pa se ji bo pridružil čez dobri dve leti. »Do takrat nameravam kmetijo predati,« pove.

»Zakaj bi bil naš hlev lahko naj hlev? Verjetno zato, ker na tej nadmorski višini ni veliko takšnih sodobnih hlevov, kot je naš. Vsi že nestrpno čakamo vselitev, prepričani, da se bodo krave v novem hlevu počutile odlično in da bo delo za nas precej lažje. Še posebej ročno delo, ki ga je pri reji privezanih krav kar veliko, bo zdaj manj naporno, hkrati pa bo življenje živali udobnejše in bolj prijetno.«

HLEV PO MERI KRAV

Hlev nameravajo zapolniti postopoma, trenutno imajo več brejih telic, že dve do tri leta pa uporabljajo tudi seksirano seme, da zagotovijo dovolj plemenskih telic za prihodnost. »Če bo vse po sreči, bomo hlev popolnoma napolnili v dveh letih,« pojasnjuje Aleš.

Pot do novega hleva je bila dolga, od prve odločitve za gradnjo prek pridobivanja dokumentacije do same izvedbe je minilo kar šest let. »Največ časa so vzeli postopki, kot so sprememba namembnosti, načrti, gradbeno dovoljenje in razpis, ki je bil vmes celo dvakrat podaljšan,« pojasni Aleš. Predračunska vrednost projekta je znašala 890.000 evrov, končna naložba pa je dosegla 1.150.000 evrov.

Za betonsko konstrukcijo so se odločili iz povsem praktičnih razlogov, ker je trajna in skoraj neuničljiva. »Les je lep, a zahteva stalno vzdrževanje,« pravi Aleš. Hlev je spredaj zaprt s fasadnimi paneli, stenske odprtine pa so zavarovane s snemljivim pleksi steklom, kar omogoča zračenje in zaščito pred vetrom. »Tu pri nas so zime lahko zelo mrzle,« še doda.

»Pri nas krave popasejo hribe in paše ne bomo nikoli opustili,« pravi Aleš. »Na paši se krave najbolje počutijo, so bolj zdrave in mirne.«

Zaradi obilice snega v teh krajih ima slemenska reža ob straneh nameščeno mrežo, ki preprečuje, da bi sneg zanašalo v hlev. Hlev je izjemno svetel in zračen, z veliko vrati, ki omogočajo enostavno gibanje in prezračevanje. Namesto običajnih svetil so se odločili za reflektorje, ker porabijo manj energije, imajo dolgo življenjsko dobo in zagotavljajo dobro osvetlitev.

Na nov hlev so zelo ponosni, čeprav Rok z nasmehom prizna, da bi danes kakšno podrobnost zasnoval nekoliko drugače. »Če bi še enkrat delali, bi slemensko režo potegnili do konca hleva – na zadnjih petnajstih metrih je ni, ker smo tam pozneje dozidali podaljšek za mešanje in skladiščenje krme,« pojasni. Ta del je pod isto streho in povezan s hlevom, kar se pozimi še posebej obnese, saj so zime tu ostre, pogosto pade meter snega, temperature pa se spustijo tudi do –15 °C.

Na kmetiji imajo tudi sušilnico za seno, ki deluje s pomočjo toplotne črpalke. Trenutno je ne uporabljajo pogosto, saj večino sena kupijo, dve domači košnji pa balirajo. Krave krmijo s koruzno in travno silažo, senom ter z vitamini in energijsko močno krmo za molznice. Bikce prodajo, ko so stari približno deset dni, saj je povpraševanje veliko. Ventilatorji v hlevu delujejo avtomatsko, vsi se hkrati vključijo glede na temperaturo in vlažnost zraka, zrak pa usmerjajo stran od živali.

Novi hlev družinske kmetije Žakelj združuje sodobno tehnologijo, udobje za krave in lažje delo za družino, hkrati pa ohranja tradicijo in ljubezen do kmetovanja.

ZNAČILNOSTI HLEVA:

Sodobni hlev betonske konstrukcije, velik 60 × 25m (1500m2).

Kapaciteta: prostor za 68 krav molznic in mlado živino, skupno do 120 glav.

Ležalni boksi s 5 centimetri lateks pene in ponjavo za udobje živali.

Prostoren in svetel, z veliko vrati za enostavno gibanje in prezračevanje.

Slemenska reža z mrežo proti snegu, ki preprečuje vnos snega v hlev.

Reflektorji namesto običajnih svetil – varčni, dolga življenjska doba, dobra osvetlitev.

Pod blatilnim hodnikom jame za gnojevko s prostornino 1600m3.

Rezervoar za pitno vodo pod krmilno mizo (180m3) zbira deževnico.

Avtomatski ventilatorji, ki usmerjajo zrak stran od živali in delujejo glede na temperaturo in vlago.

Sistem za ogrevanje vode, ki zagotavlja stalno temperaturo okoli 12°C.

Dva avtomata za močno krmo zaradi različnega režima krmljenja (paša čez dan, krmljenje v hlevu).

Molzišče ribja kost 2 × 6.

Hlev omogoča kombinacijo s pašo, krave se pasejo od maja do oktobra.

Podaljšek hleva za mešanje in skladiščenje krme pod isto streho.

Sušilnica za seno s toplotno črpalko (trenutno seno večinoma kupujejo).