Mleko se v tujini pogosto meri v kilogramih in ne v litrih, zaradi nekaj ključnih razlogov. Gostota mleka se lahko nekoliko razlikuje zaradi vsebnosti maščobe, temperature in sestave. Medtem ko ima voda gostoto približno 1 kg/L, ima mleko običajno gostoto okoli 1,03 kg/L, kar pomeni, da ima to vpliv na izračun cene mleka za 3 %. Merjenje v kilogramih vsekakor zagotavlja bolj dosledno merjenje teže. V številnih državah mlekarne mleko odkupujejo v kilogramih, na katerih temeljijo tudi cene. Torej na teži (kilogramih) in ne na prostornini (litrih), kot je slovenska značilnost.

V tujini to pomaga standardizirati cene in zagotoviti poštenost, saj se teža manj spreminja kot prostornina.Ko se mleko prevaža ali skladišči, je lahko teža bolj praktičen ukrep za logistiko. Poznavanje teže pomaga pri določanju stroškov in zahtev glede skladiščenja. Tudi vsebnost hranilne vrednosti je pogosto izražena na kilogram, zaradi česar je teža ustreznejša mera za prehranske namene. Če povzamemo, tako kilogrami kot litri so seveda veljavne meritve, vendar po mnenju nekaterih strokovnjakov uporaba kilogramov za mleko zagotavlja večjo natančnost in doslednost v različnih kontekstih.

Vpliv sestave na dejansko plačilo

Kljub tej posebnosti, obračunavanju v litrih, pa vsa tržna poročila, različne analize in statistični podatki pri nas navajajo cene mleka v evrih na kilogram ali natančneje evrov na 100 kg. Objavljene cene mleka so prav zaradi različne osnove med državami zato lahko zavajajoče za kmete. Kot omenjeno se cena mleka najpogosteje poroča kot vrednost na prostornino ali težo mleka. Modeli obračunavanja cene mleka pa so po Evropi različni. Zasnovani so na praksi posamezne države in so predmet dogovorov med vsemi deležniki.

Glavna težava s temi osnovami cen je, da dejanska plačila za mleko običajno temeljijo na maščobah, beljakovinah in drugih trdnih snoveh. Poznati je treba sestavo mleka in ta sestava se spreminja od kmetije do kmetije in od države do države. Ko gre za primerjavo lokalnih in mednarodnih cen, tako ni enotne standardne sestave. Kmetje so torej za mleko plačani na podlagi sestave mlečne maščobe in beljakovin. To pa lahko izrazito vpliva na ceno mleka, izraženo v centih na liter.  Tako je lahko na primer cena mleka krave jersey, z visoko vsebnostjo maščobe v mleku, več kot 50 % višja od cene mleka, ki ga namolze frizijka.

Modeli obračuna mleka so med državami zelo različni glede na strukturo prireje in strateško usmeritev mlekarne. Ene nagrajujejo samo maščobo, druge samo beljakovine, tretje plačujejo fiksno ceno. V Sloveniji mlekarne plačujejo mlečno maščobo do 4,4 %, več pa ne, zakaj je temu tako?

Mlekarne zgornjo omejitev mlečne maščobe zagovarjajo s tem, da se med celotnim procesom predelave pojavljajo določene izgube maščobe.

Na našem kmetijskem ministrstvu pa pravijo, da je glede na značilnosti prireje in rejske cilje v Sloveniji, po njihovem mnenju model, ki ga imamo Sloveniji, najbolj uravnotežen za vse udeležene. Ta bojda najbolj ovrednoti doseženo višjo vsebnost in tudi kakovost mleka. »Tako se vzdržuje visoka raven kakovosti slovenskega mleka, ki jo priznajo tudi kupci drugod.«

Vendarle pa lahko zapišemo, da bi bil najbolj pravičen model tisti, ki bi temeljil na plačilu dejanske vsebnosti maščobe v mleku brez omejitev.

Slovenska posebnost odkupa v litrih

Na vprašanje zakaj slovenske mlekarne mleko še vedno odkupujejo v litrih in ne v kilogramih ter zakaj se s Sindikatom kmetov Slovenije (SKS) že davnega leta 2018 niso uspeli dogovoriti za te spremembe, pa so odgovorili: »Na Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano je glede enote odkupa mleka (liter ali kg) potekala razprava v okviru katere so sodelovali deležniki v verigi in ministrstvo. Do končne rešitve ni prišlo.« Vzroka zakaj, niso navedli. »Potrebno je izpostaviti, da v tem delu država ne posega na trg, potreben je dogovor v mlečni verigi glede spremembe obračunske enote liter v kilogram odkupljenega mleka. Hkrati je treba definirati obračunski pretvornik iz litrov v kilograme. Ministrstvo ne nasprotuje odkupu mleka, kjer je enota za odkup liter ali kg.«

Zakaj se torej do danes še ni nič spremenilo?

Anton Medved iz Sindikata kmetov Slovenije pravi, da so se na SKS že večkrat zavzemali za plačilo vsem maščobnih enot in po kilogramih in ne litrih. Kot pravi je Slovenija glede enote odkupa posebnost v Evropskem prostoru. Njihova kmetija je nekdaj mleko prodaja v Avstrijo, kjer so ga obračunali po faktorju 1,025 kg/L in ga plačali v kilogramih.

»Vztrajal sem pri tem, da bi se tudi v Sloveniji mleko obračunavalo v kilogramih, vendar mlekarji za to nočejo niti slišati. Bojijo se namreč, da bi morali rejcem za mleko plačati kakšen cent več. Takrat smo zahtevali, da bi morale biti odkupne cene usklajene s povprečno evropsko, a tudi te zahteve niso uresničili. Odkupovalci še naprej trdijo, da so slovenske odkupne cene povsem primerljive in zadovoljive.«

Kot poudarja Medved je to še vedno aktualno vprašanje in SKS bo vztrajal na tem, da se dosežejo povprečne evropske cene v kilogramih. »Pretekla pogajanja so propadla, kljub pripravljenosti kmetijskega ministrstva, da spremeni pravilnik – a le pod pogojem, da bi se vsi deležniki v mlečni verigi uskladili. Do soglasja seveda ni prišlo, saj tistim, ki jih vodi izključno kapital, ni v interesu plačevati mleka po kilogramu. Na ta način zadržujejo denar, ki bi moral pripadati slovenskemu kmetu.«

Kar zadeva zadruge, je komentiral, da bodo tiste, ki resnično podpirajo kmete, stopile na njihovo stran, druge pa verjetno ne. »V upravnih odborih sedijo kmetje in upam, da se bodo zavedali svojega položaja ter pri tej odločitvi delovali v korist kmetov – ne pa lastnih interesov in kapitala.«

Kaj o tem menijo naše mlekarne?

Slovenske mlekarne so se glede tega vprašanja opredelile. Podale so skupno stališče preko Združenja za mlekarstvo v okviru GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Navajajo, da  je sedanji način obračunavanja cene mleka v litrih ustrezen. To utemeljujejo z naslednjo obrazložitvijo. »Mlekarne odkupujejo mleko na zbirnih mestih z dovoznimi kamioni, ki imajo certificirane števce v litrih. Tudi na sprejemnih mestih mlekarn je števec za merjenje količin v litrih. Preračunavanje v kilograme bi pomenilo programsko spremembo v obračunu. To pa pomeni dodaten strošek tako v mlekarnah kakor tudi pri njihovih dobaviteljih – kmetijskih zadrugah.

Obstoječi način prikaza cene mleka v litrih je ustrezen, ker se lahko po potrebi vedno pretvori v ceno mleka na kilogram s splošno uporabljenim faktorjem 1,03. Poleg tega se pri mesečnem oblikovanju cene lahko pogajalske skupine dobaviteljev z mlekarnami transparentno dogovarjajo o ceni mleka v obeh enotah.«

Kot pravijo predlagana sprememba načina obračunavanja cene mleka tako mlekarnam kot njihovim dobaviteljem ne bi prinesla dodane vrednosti ter ne bi vplivala na položaj rejcev. Prav tako tudi s strani kmetijskih zadrug večinoma ni bilo pobude za tovrstno spremembo. »Iz navedenih razlogov mlekarne v spremembi načina obračunavanja ne vidijo dodane vrednosti. Oziroma koristi za nikogar in zato ostajajo pri dosedanjem načinu obračunavanja cene mleka.«

Pošten model obračuna

Mlekarska zadruga Ptuj podpira obračun mleka v kilograme, saj bi s tem poenostavili primerljivost cen med EU državami. Pri mlekarnah in rejcih večjih sprememb ne bi bilo, saj bi šlo le za prehod na enoten način obračuna. Kot je pojasnil Janko Petrovič, direktor Mlekarske zadruge Ptuj, je pogosto napačno prepričanje, da bi rejci s tem pridobili več. Res bi bile količine mleka nominalno večje za približno 3 %. Vendar pa bi se odkupna cena na enoto, verjetno temu prilagodila, zato skupni izplen ne bi nujno ostal enak.

Na slabšem bi bili tako predvsem rejci, ki prirejajo mleko z višjo vsebnostjo mlečnih komponent. »Pravično bi bilo, da bi manjša količina mleka z višjo vsebnostjo beljakovin in maščob prinašala višjo ceno. Vendar je za to potreben širše soglasje v mlekarski dejavnosti. Kot direktor enega od odkupovalcev tega ne morem uvesti samostojno, saj bi porušil konkurenčnost zadruge. V vsakem primeru pa moramo upoštevati povprečja vsebnosti v mleku, skladna s plačilnimi merili. Razumem, da nekateri rejci niso zadovoljni z obračunom in cenami v naši zadrugi. Vendar sem pripravljen argumentirati naše odločitve – kljub določenim omejitvam. Dejstvo pa je, da preračunu v kilograme nasprotujejo celo nekateri rejci sami. Največkrat tisti, ki prirejajo velike količine mleka in nižjimi vsebnostmi.«

Sklene, da gre na koncu vedno za parcialne interese. »Pošten model obračuna mleka zato ne temelji na litrih ali kilogramih, temveč na plačilu vsebnosti v mleku brez omejitev. Le tako bi ta vprašanja dokončno in pravično rešili.«

foto: Anže Petkovšek