Nizozemska kmetija stavi na seno za presušene krave.

Na nizozemski kmetiji, ki jo vodita mlada, še ne 30-letna kmetovalca, s 70 kravami molznicami in 36 glavami mlade živine, prakticirajo sezonsko pašo in so njen velik zagovornik. Mlečnost na kmetiji, ki jo upravljata partnerja Marijke Rijnsburger in Max Lobel znaša 9.774 litrov mleka na kravo na leto, mleko pa vsebuje 4,10% maščobe in 3,50% beljakovin.

Obdelujeta 43 hektarjev trajnega travinja in pašnikov. Živinorejca imata od tega 26 hektarjev trajnega travinja. To zahteva dobro načrtovanje: krave se morajo pasti, med sezono morajo pripraviti travno silažo in drugo krmo, hkrati pa je treba pripraviti še seno za presušene krave.

Poleg tega Marijke in Max delata zunaj kmetije pet dni v tednu. Marijke dela kot strokovnjakinja za govedo, Max pa je specialist za teleta. Zato si zelo prizadevata za enostavno poslovanje in učinkovito združevanje kmetije in obeh delovnih mest.

Leta 2021 sta naredila dva nova silosa. »Vsako leto smo imeli precej bal travne silaže, ki smo se jih želeli znebiti. Bale so se segrevale, stiskanje in ovijanje v plastiko pa je stalo 16 evrov na balo. Poleg tega je za balami vedno ostajalo veliko odpadkov in dvorišče jih je bilo polno.« Zdaj imajo travno silažo v silosih, kar je bolj praktično in hitrejše, saj je že samo razpakiranje bal vzelo nekaj časa.«

Seno za presušene krave

Približno v istem obdobju sta Marijke in Max začela iskati način, kako drugače nahraniti presušene krave. Z njimi sta imela namreč kar nekaj zdravstvenih težav. Na vsake toliko časa sta imela težave s ketozo in poporodno mrzlico. Slednja je presnovna motnja, ki prizadene krave ob prehodu iz pozne brejosti v zgodnjo laktacijo. Izrazito pade delež kalcija v krvi, kar privede do hudih zdravstvenih težav pri kravah. Silaža je po njunih ocenah prebogata za presušene krave, zato sta pomislila, da bi se vrnila povsem k osnovam in jim krmila seno. Skupina teh krav je premajhna za mešanje obroka vsak dan, zato sta ta koncept želela preizkusiti s senom.

Potrebno je načrtovanje

Najboljši izkoristek pridelave načrtujeta takole: »Zemljišče razdelimo na tri kose. En del je za pašo krav, drugi za košnjo in tretji za rast trave,« pravi Marijke. »Najboljša stvar pa je, da je seno iz čistega in ne popasenega odkosa.« Lani sta naredila le 50 bal sena, kar je bilo dovolj za malo več kot šest mesecev. Zato imamo v skednju tudi kupljeno seno. »Kupujemo pa izključno travniško seno s travo, deteljami in zelmi in ne le seno trav,« pravi Max. »Njegova kakovost je odvisna od sestave travne ruše. Seno trav ima dobro energijsko vrednost ter veliko vsebnost sladkorjev in višjo vsebnost kalija, kar ni dobro za presušene krave.«

Presušene krave je treba obravnavati kot kraljice. »Zato sami pripravljamo kakovostne obroke, še posebej za to skupino.« Marijke in Max nameravata v prihodnje posušiti še več sena, in ga zrezati na krajše dele, kar bo povečalo konzumacijo. Poleg sena krave zjutraj in zvečer prejmejo še kilogram briketov, ki služijo kot dodatek k energiji in mineralom v vampu.

Vso travinje gnojijo samo z umetnimi gnojili, zato seno vsebuje malo fosforja, kar zagotavlja, da presnova kalcija v telesu ostane aktivna. To je pomembno saj, ko krave telijo, imajo takoj na voljo kalcij in ne dobijo poporodne mrzlice. »Zdaj lahko število zdravstvenih težav preštejeva na prste ene roke,« izpostavi izboljšamo zdravstveno stanje.