Franci Urbanija prihaja iz Drtije pri Moravčah, s kmetije Pr’ Kocij po domače, kjer se ukvarjajo s prirejo mleka. Na pretekli regijski razstavi goveda v Zgornjih Jaršah je sodeloval s telico in mlajšo kravo lisaste pasme. Krava, potomka Roumanian 121704 × Marcelino 121628, rojena junija 2019, je postala šampionka razstave pri lisasti pasmi. Njen lastnik je po nekaj dnevih strnil občutke in dejal, da je bila razstava odlično izpeljana. Neizmerno vesel je bil potrditve rejskega uspeha, posebno ponosen pa je na svojo družino, ki ga je spremljala na dogodku in mu tudi sicer vedno stoji ob strani.

Žena Martina in otroci Laura, Aljaž in Gabrijela so ga bodrili na razstavi, ko je v ocenjevalnem krogu vodil sprva telico, nato pa še kravo. Skupaj pa so se kot kmečka družina s teličkom lisaste pasme udeležili spremljevalnega programa protokola razstave.

Nekaj članov družine sem spoznala že pred razstavo. Prav najmlajša, osemletna Gabrijela je bila najbolj zgovorna. Pojasnila je vse, kar me je zanimalo, ter mi zaupala, da je včasih več hodila v hlev, zdaj pa manj, a se bo to verjetno kmalu spremenilo. Njena najljubša žival ostajajo zajčki, čeprav so ji pri srcu seveda tudi krave. Starejša Laura (16) veliko pomaga na kmetiji, Aljaž (15) kravam priskrbi mrvo, očisti in pripravi ležišča ter napaja teleta, zvečer pa v hlevu pomaga tudi Martina.

V hlevu je 28 krav lisaste pasme, skupaj s telicami pa 50. Od lanskega leta so krave v hlevu proste, gradnja pa še ni zaključena, saj so trenutno v fazi širitve hleva. Cilj je namreč, da čredo povečajo na 40 molznic. »Imamo možnost ter željo po razvoju, zato bomo povečali čredo in v bližnji prihodnosti spremenili še način molže in kupili robota za molžo.« Obdelujejo 24 hektarjev, večinoma vse površine lahko strojno obdelajo, a so parcele majhne, razdrobljene in strme.

Prostorna ležišča in prihodnost z molznim robotom

Preteklo leto so hlev, star tri desetletja, preuredili in uvedli rejo prostih krav. »To je velika sprememba za nas in za krave. Prav radi jih opazujemo, saj se zavedamo, da gibanje pripomore k zdravju in boljšemu počutju krav v reji.« Razširili so hlev ter živalim zgradili udobna ležišča.

Sedaj so ponovno v gradnji, hlev bodo še dodatno podaljšali in s tem pridobili več prostora za krave ter povečali njihovo skupno število. »Sledimo trendu širitve črede. Po zaključku gradbenih del načrtujemo novo naložbo – nakup robota za molžo,« je pojasnil Franci in dodal, da do tega nakupa nameravajo molžo opravljati s pomočjo mlekovoda.

Pred preureditvijo hleva je bil prepričan, da bodo krave molzli v molzišču, vendar so po premisleku sklenili, da bodo investirali v nakup robota. Trenutno molzejo tako, da molznice s pomočjo samozapornih pregrad fiksirajo in pomolzejo na mlekovod. »To ni najbolj optimalna, a trenutno edina rešitev. Molža je zahtevna, a bomo potrpeli še leto dni, potem pa sem prepričan, da bo s pomočjo robota molža postala lažje opravilo.«

Povezovanje strojništva in kmetijstva

Gospodar pove, da v njihovi okolici vedno več kmetov opušča kmetovanje, zato je na voljo precej obdelovalne zemlje. »Očitno zmanjkuje kandidatov za kmetovanje in delo, ki ga ta dejavnost prinaša s seboj. Majhne kmetije ugašajo, mladih pa kmetijstvo verjetno ne zanima, saj zemljo oddajajo. Na voljo so sicer majhne in strme površine, a jih vendarle kosimo, čeprav je z njimi veliko dela, obdelava pa zamudna.«

Franci je uspešno doštudiral strojništvo in po končanem študijo prevzel kmetijo ter se zaposlil doma. Takrat je postopoma začel s posodobitvami strojnega voznega parka in hleva ter skrbel za nadaljnji razvoj kmetije.

»Martina hodi v službo, kmetija pa zagotavlja eno delovno mesto, čeprav je dela za več oseb. Odločitve, da sem ostal doma in nadaljujem tradicijo prireje mleka, nisem nikoli obžaloval. Danes bi se verjetno ponovno odločil tako.« Predvsem pa mu pri delu pride prav znanje strojništva, saj večino strojev lahko popravi sam.

Šampionka lisaste pasme in vrhunska telica

Selitev v del hleva, ki je v gradnji, načrtujejo jeseni. Kar se mlečnosti tiče, pa je Franci zadovoljen, čeprav bi morebiti kdo rekel, da je prenizka. Povprečna mlečnost v standardni laktaciji znaša 6500 litrov. »Prireja ni intenzivna, saj ne pretiravam s krmljenjem močne krme. Vsak kmet ima svojo matematiko in moja je pač taka. Ni namreč vse v mlečnosti, pomembno je predvsem zdravje in dobra plodnost, kar pa dosegamo, in to pretehta litre.« Bikce lisaste pasme brez težav prodajo, mleko pa prodajajo v KZ Cerklje.

V prihodnje se bo njihova kmetija še razvijala. Franci namerava več pozornosti posvetiti selekciji. Sedaj je telice in krave večinoma osemenjeval s semenom slovenskih plemenjakov, v prihodnje bo pa poskusil tudi seme bikov iz uvoza. »Prepričan sem sicer, da najvišja prireja mleka ni bistvena, če potem trpi zdravje črede. Pomembne so predvsem dobre noge in dobro pripeto ter obsežno vime.«

Čeprav ima pri selekciji še rezerve, pa se že lahko pohvali z rezultati svojega dela. Izbrana šampionka na pretekli razstavi v Domžalah predstavlja rejski cilj pri lisasti pasmi. »Je harmonična in skladna ter na splošno kompletna žival,« je komentiral avstrijski sodnik Reinhard Pfleger. Z osvojenim drugim mestom v kategoriji telic lisaste pasme pa se lahko pohvali njihova telica, ki je prav tako odlična predstavnica svoje pasme.

Fotografije: Simon Burja in Klara Lovenjak