Letošnji občni zbor Mlekarske zadruge Ptuj (MZ Ptuj) je bil že 28. po vrsti in zelo obiskan, udeležilo se ga je predvsem izredno veliko mladih kmetov. MZ Ptuj, ki združuje 722 kmetov, ki se ukvarjajo s prirejo mleka je lansko poslovno leto sklenila izrazito uspešno in z dobičkom, saj so prihodki od trženja mleka zrasli za 10,2 odstotka. Leto 2019 je bilo eno boljših let glede na gibanje cene mleka, povprečna izplačana cena kmetom je namreč znašala 34,9 evra za sto kilogramov mleka, kar je najvišja dosežena cena v zgodovini MZ Ptuj. Odkupili so 64,2 milijona litrov mleka, od tega so 51 milijonov prispevali štajerski kmetje, 10 milijonov pomurski in tri milijone litrov koroški kmetje.

»Lani smo pridobili 18 novih rejcev krav molznic, štiri pa smo žal izgubili,« je povedal predsednik MZ Ptuj Jožef Hajšek in dodal, da se je zadrugi pridružilo še nekaj kmetov iz drugih regij, zato so odkupili enako količino mleka kot predlani oziroma so jo celo povečali za en odstotek.

Zaradi povečane količine mleka v času koronakrize so se morali še bolj intenzivno ukvarjati z iskanjem novih tržnih poti za prodajo presežka mleka. Njihov glavni kupec so bile in ostajajo Pomurske mlekarne, sledijo Ljubljanske mlekarne, nekaj količin pa še vedno prodajo v Italijo, čeprav so se tamkajšnji kupci v času epidemije izkazali za najmanj primerne. »Kot odkupovalci nismo smeli dopustiti, da bi mleko ostajalo na kmečkih dvoriščih, zato smo iskali priložnostne kupce v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, mleko pa smo prodajali tudi po nepogodbenih (spot) cenah v Italiji.« Kot je še povedal predsednik, je v svojem mandatu preživel že dve krizi v mlekarski dejavnosti, ga pa v tem trenutku veseli, da v času koronakrize slovenski kmetje niso mleka zlivali proč, kot so to počeli francoski ali ameriški.

»Prepričan sem, da je bila boljša rešitev prodaja presežka mleka našim kupcem, pogodbenikom, za nižjo ceno kot pa zlivanje proč. Odkupna cena je vedno relativna, je pa res, da trenutna ne pokriva stroškov prireje, čeprav je skupaj s ceno padla tudi cena nafte.« Povprečna odkupna cena, ki jo trenutno izplačujejo v MZ Ptuj, je pod 31 evrov za sto kilogramov mleka.

UČINKOVITE RAZPRŠENE PRODAJNE POTI

»Po ukinitvi vseh karantenskih ukrepov, počasnem sproščanju trga ter zagonu gostinstva in turizma v MZ Ptuj že beležimo izboljšanje situacije na trgu z mlekom, saj povpraševanje po mleku narašča,« pove direktor MZ Ptuj Janko Petrovič in nadaljuje, da so aprila in maja zaradi sezonskosti odkupili največ mleka, zdaj pa količina že pada, zato ocenjuje, da bo trg do konca leta uravnotežen, če vmes ne bo večjih pretresov. »Z določenimi kupci, ki so nas zapustili v času največje krize, smo prekinili sodelovanje in vmes poiskali nove, s katerimi še naprej uspešno sodelujemo, delno pa smo sklenili tudi dogovore o povečani količini mleka v nekatere slovenske mlekarne. V krizi so nam te precej pomagale, hkrati pa so tudi same izkoristile situacijo in si zagotovile nekoliko več strateških količin domačega slovenskega mleka. Delno količino mleka še vedno prodamo v tujino, kjer poslujemo z desetimi novimi podjetji, kar kljub velikim logističnim zalogajem zagotavlja stabilnost v poslovanju. Prav ta razpršenost kupcev nam je pomagala uspešno prebroditi krizo, zato bomo ohranili sodelovanje z njimi tudi v prihodnje.«

V MZ Ptuj kot specializirani organizaciji proizvajalcev mleka, ki prinaša konkurenčne prednosti, dosegajo vedno boljše poslovne rezultate. »V okviru zadruge ustvarjamo 28 milijonov evrov prometa s šestimi zaposlenimi, kar predstavlja manj kot 1,5 odstotka funkcionalnih stroškov. Predvsem veliki in mladi kmetje prepoznavajo, da jim ta oblika panožnega združevanja dolgoročno pomaga pri poslovanju in nadaljnjem razvoju dejavnosti,« pojasni Petrovič in doda, da bi bilo v prihodnje smotrno tudi strateško združevanje različnih zadrug s ciljem skupnega nastopa na trgu. Zato imajo registrirano tudi organizacijo proizvajalcev, ki jim omogoča panožno združevanje različnih poslovnih subjektov z že omenjenim ciljem, vendar meni, da čas za to v naši državi še ni pravi. »Če nič drugega, nas je ta kriza naučila, da brez trdnih odnosov in podpore vse dni v letu v mlekarski dejavnosti ne bo šlo.«

KORONAKRIZA OGROZILA PLAČILNO SPOSOBNOST KMETIJ

Kot je povedal direktor, so v maju pri odkupni ceni že dosegli dno. »V prihodnje trendi ne kažejo na nadaljnje nižanje cene, in če ne bo nekih resnih pretresov na trgu, se bo krivulja počasi začela obračati navzgor, temu trendu pa bodo slej ko prej sledile tudi slovenske mlekarne.«

Petrovič primerja lansko in letošnje prvo petmesečje in ugotavlja, da je letos cena nižja za 11 odstotkov. »Teh 11 odstotkov se odraža v plačilni sposobnosti kmetij, zato se bojim, da imamo v našem prostoru kar nekaj kmetij sredi velikih naložb, ki jim ta padec prihodkov lahko predstavlja veliko težavo. Mi jim poskušamo pomagati po najboljših močeh, občasno s predčasnim izplačilom mleka, če to potrebujejo, ponudimo možnost obročnega nakupa repromateriala, drugega oskrbnega materiala ali živine. Z večjimi težavami za refinanciranje posojil se ne soočamo oziroma z njimi nismo seznanjeni, saj jim pri tem pomaga kmetijsko ministrstvo prek Ribniškega sklada.«

Pri primerjavi trenutne odkupne cene z doseženim nivojem iz zadnjega četrtletja v letu 2019, ko so v MZ Ptuj skoraj že ujeli evropsko povprečno odkopno ceno, pa trenutno beležijo padec cene v višini 21 odstotkov. »To pa je še večji likvidnostni zalogaj za naše dobavitelje, zato si v zadrugi zelo prizadevamo, da dosežemo pretekli nivo cene, vendar nas do cilja čaka dolga pot.«

Visoka povprečna odkupna cena v lanskem letu je po mnenju vodstva MZ Ptuj odraz kakovosti mleka, ki jo dosegajo njihovi dobavitelji. Ker je kakovost pri plačilu mleka izrednega pomena, Petrovič dodaja, naj rejci ne gledajo le na prirejene litre, ampak naj bodo ti litri kakovostni. Povprečna vsebnost beljakovin v odkupljenem mleku je lani znašala 3,48 odstotka in 4,08 odstotka maščob.

VENDARLE OPTIMISTIČNO DO KONCA LETA

MZ Ptuj je preteklo leto sklenila izrazito dobro, v okviru zadruge so namreč realizirali skupne prihodke v višini 28 milijonov in dosegli rekordni rezultat v 28 letih poslovanja. Kar se tiče prodaje mleka, je ta v vrednosti višja za 10,2 odstotka in je z 21,2 milijona zrasla na 23,5 milijona evrov, kar je spet rekordna vrednost. Zrasla je tudi prodaja repromateriala z 2,9 na 3,5 milijona evrov. Ostali prihodki ostajajo na približno enakem nivoju kot pred leti, kar se tiče finančnih prihodkov, pa so lani z odprodajo deleža v Pomurskih mlekarnah ustvarili relativno velik finančni prihodek. »Dobiček za leto 2019 je po plačilu davka na dobiček ter obveznih zadružnih rezerv znašal 99.153 evrov. S pomočjo lanskega presežnega dobička smo zato lahko v času koronakrize nemoteno kupovali repromaterial brez dodatnih zadolžitev ter sproti poravnavali vsa plačila. Za leto 2020 kljub vsemu predvidevamo skupni prihodek v višini 28,6 milijona evrov ali triodstotno rast,« je optimističen Petrovič.

V letu 2020 s ciljem ostati najboljši partner sodobnemu rejcu krav molznic pričakujejo prihodek od prodaje surovega mleka v višini 24 milijonov evrov predvsem zaradi skupne rasti količine, odkupna cena pa naj bi dosegla vsaj 90 odstotkov cene iz leta 2019. »Zmerno rast letos pričakujemo tudi pri prodaji repromateriala, po trenutnih ocenah tudi večjo prodajo semenske koruze in fitofarmacevtskih sredstev ter gnojil, zaradi manj primerne odkupne cene pa upad v prodaji krmil.«