Svetovna prireja mleka se je v zadnjih petdesetih letih podvojila. Reja krav molznic v razvitih državah pa se sooča z intenzivnim pregledovanjem sedanjih rejskih praks, zlasti tistih, za katere se domneva, da bistveno vplivajo na dobrobit krav. Posebno pozornost raziskave posvečajo vplivu različnih življenjskih okolij ter času, ki ga krave preživijo v hlevu ali na paši. V zadnjem desetletju se je po vsej Evropi zmanjšalo število pašnih krav molznic. Najpogostejši izzivi v reji pa ostajajo mastitis, plodnostne motnje ter težave s parklji. Slednje so ena od najbolj kritičnih zdravstvenih motenj v reji molznic in razlog za kar 80 odstotkov vseh gibalnih težav pri kravah.

Rejci navajajo, da je dobro počutje krav bolj odvisno od ravnanja z njimi kot od sistema reje. Znanost o živalih pa ugotavlja pozitivne in negativne vplive različnih sistemov reje na njihovo počutje. Sistemi reje molznic se razlikujejo od kmetije do kmetije, je pa v Evropi opazen trend postopne selitve krav s pašnikov v hleve. Delež vezane reje v Sloveniji ostaja visok (73 %), vendar se število takšnih rej zmanjšuje, saj se trend nagiba k reji prostih krav. Ob tem je nujno poudariti, da veliko kmetij nima pogojev in površin za gradnjo večjih hlevov za rejo prostih krav. Pogosto imajo krave privezane le čez zimo, poleti pa jih pasejo. Nekateri rejci pa tudi pri privezanih kravah dosegajo dobre rezultate, imajo zdrave krave in zanje lepo skrbijo, zato jih je krivično oceniti kot slabe rejce.

Vse večje zanimanje potrošnikov za izboljšanje počutja krav molznic velikokrat sproža številna razhajanja med njimi in rejci. Splošna javnost ima namreč dvojno dojemanje prireje mleka. Mnogi priznavajo, da o tem nimajo potrebnega znanja, da pa njihovo mnenje večinoma oblikujejo predvsem številna negativna medijska prikazovanja. Javnost pogosto idealizira pašo kot edini simbol dobrega počutja krav. Rejci pa dobrobit ocenjujejo celostno, na podlagi kakovosti oskrbe, zdravja, prehrane in udobja. Ker je javnost vse bolj dejavna pri odločanju in oblikovanju prihodnje reje krav molznic in živinoreje na splošno, bi morala izboljšati svoje osnovno znanje o pridelavi hrane ter poglobiti zaupanje v delo rejcev. Prav tako pa bi morali rejci poiskati možnosti za boljše sodelovanje z javnostjo in prilagoditi svoje sisteme reje v razumnih in strokovnih okvirih.

Družbeno-kulturni vidik ima vse večjo vlogo pri odločanju o nakupu hrane in živil živalskega izvora. Čeprav je dobro počutje vseh rejnih živali eno od ključnih vprašanj, pa javnost še vedno stremi k nakupu najcenejših živil. Z nakupnim vedenjem tako ne odražajo svojih zahtev glede dobrobiti živali. Ob boljšem razumevanju izvora najcenejših živil cena verjetno ne bi bila več edino merilo pri nakupu.

Področje dobrega počutja si marsikdo razlaga po svoje. Rrejci pa se večinoma zavedajo, da gre za zagotovitev pogojev, ki jih krave ali druge rejne živali potrebujejo, da lahko izkoristijo svoj genetski potencial. »Svoje krave imamo radi, a smo še vedno poslovneži. Molzemo krave, da zaslužimo za preživetje, in če krave niso zdrave in primerno oskrbljene, niso produktivne in mi ne zaslužimo za preživetje.«

Živinorejo oblikujejo interakcije med ljudmi in živalmi, kar pomeni, da kakovost tega sodelovanja lahko vpliva na dobrobit živali. »Krave čutijo veliko tega, kar čutimo mi. Ko so pod stresom, smo mi pod stresom, zato ščitimo svoje krave,« se zavedajo rejci. Na splošno so zelo osredotočeni na njihovo zdravje, prehrano, fizično dobro počutje in udobje – kar hkrati simbolizira ‘dobrega’ kmeta.

V Evropi se odvija preoblikovanje živinoreje. Glede na izkušnje s terena pa naši rejci ne bodo imeli večjih težav s prilagoditvami. Trend gre že nekaj časa v smeri proste reje krav, pri čemer je dobro počutje krav molznic eden ključnih dejavnikov.