Na kmetiji Mulej na Selu pri Bledu nas je sprejel gospodarjev sin in bodoči prevzemnik 29-letni Jaka Mulej. Podrobneje je predstavil kmetijo in nas člane žirije popeljal skozi prostoren, zračen in kravam prijazen hlev, ki je med finalisti v letošnjem izboru za naj hlev. In zakaj bi bil Mulejev hlev lahko naj hlev 2024? Jaka odgovarja: »Menim, da zato, ker je zasnovan z mislijo na dobrobit krav. Krave v njem so čiste in zdrave, kar se odraža tudi v njihovem vedenju in produktivnosti. Hlev je prostoren, z ločenim izpustom za krave, ki so v njem srečne.«

Na kmetiji se poleg živinoreje ukvarjajo tudi s turizmom. Oddajajo osem sob in deset apartmajev, kar zahteva veliko dela, predvsem v poletni sezoni. Poleg tega se ukvarjajo še s proizvodnjo sekancev in prodajo energije v obliki toplote.

Kmetija obsega 100 hektarjev obdelovalnih površin, pri čemer je 60 hektarjev orne zemlje. Približno 30 do 40 hektarjev je namenjenih koruzi, na 10 hektarjih pridelujejo žito, na drugih površinah pa raste lucerna in travinje. Redijo med 250 do 270 glav goveda, pri čemer je 120 molznic, 20 presušenih krav, drugo je mlada živina. Redijo lisasto pasmo in dosegajo zelo visoko mlečnost – letos pričakujejo povprečno mlečnost, ki bo presegla 10.000 litrov v standardni laktaciji. Vso krmo pridelajo sami, dokupujejo le beljakovinske komponente in nekaj koruze za energijo.

»Visoka mlečnost je najprej posledica dobrega počutja živali, šele nato prehrane,« pove Jaka. Na kmetiji poskrbijo, da so krave zdrave od prvega dne življenja do odrasle dobe, kar omogoča njihov optimalni razvoj in dobro mlečnost. Za osemenjevanje uporabljajo seme tujih plemenjakov, večinoma najboljših bikov z najvišjimi plemenskimi vrednostmi, ki izboljšujejo lastnosti črede. Za boljše počutje živali se trudijo, da telice ostanejo čim dlje na paši, saj gibanje prispeva k boljši kondiciji in lažjim telitvam. Pašnik obsega 15 hektarjev, telice pa na njem ostanejo, dokler je na voljo paša in vreme to dopušča. Spomladi in jeseni se večino časa pasejo, poleti pa se občasno vrnejo v hlev.

Kljub dolgi življenjski dobi, ki obsega pet do šest laktacij, krave pogosto izločajo tudi zaradi estetskih pomanjkljivosti, kot je na primer nizko vime. »Na kmetiji smo se v preteklosti soočali s slabimi geni pri kravah lisaste pasme, ki so imele težave z nizkim vimenom in slabo pripetostjo. Zato so bile krave pogosto izločene. Vendar smo to težavo že precej izboljšali. Telic za zdaj še ne prodajamo veliko, saj smo zadnjih osem let čredo povečevali in zato večino telic obdržali doma. Pred dvema letoma pa smo dosegli končno število krav, a veliko starih izločili. V naslednjih letih načrtujemo prodajo četrtine vseh telic.«

PRIREJA MLEKA, TURIZEM IN PAMETNE REŠITVE

Molža krav molznic poteka robotsko, saj imajo dva robota za molžo ter robota za čiščenje rešetk. Vse krave so opremljene s pametnimi ovratnicami, ki spremljajo njihovo aktivnost. Tako lahko nadzorujejo pojatve, prežvekovanje, čas krmljenja in hitro prepoznajo krave, ki kažejo subklinične znake acidoze ali ketoze. Na podlagi teh podatkov krave preventivno zdravijo ali jim kako drugače pomagajo, še posebej po telitvi, če se pokažejo znaki ketoze. Presušene krave prejemajo poseben obrok, bogat s kalcijevimi solmi, ki zmanjšuje tveganje za poporodno mrzlico.

Krave molznice v obroku dobijo dve tretjini koruzne silaže, tretjino travne silaže, sojo, repične tropine, silirano koruzno zrnje ter vitamine in minerale. Obroke pripravljajo z mešalno prikolico, pri čemer obrok s strokovnjakom za prehrano prilagajajo analizam krme. Če se v praksi izkaže, da izračuni niso povsem pravilni, obrok prilagodijo. Na kmetiji pripravljajo tri različne obroke za molznice, presušene krave in telice. Telice, stare od 4 do 12 mesecev, prejemajo enak obrok kot molznice, kar poenostavi krmljenje in olajša delo, ki je zelo obsežno predvsem zaradi številnih dejavnosti na kmetiji.

Kmetija je povsem družinska, kjer živinorejski del upravljata Jaka in njegov oče Jože, mama Damjana in Jakova partnerka Anja pa skrbita za nemoten potek turistične dejavnosti. »Trenutno imamo na praksi dva praktikanta, ki se nama z očetom v hlevu pridružita dvakrat na teden.«

Za žetev in sejanje najemajo strojne usluge, saj imajo v svojem strojnem parku le osnovno mehanizacijo za košnjo in grabljenje. »Tudi baliranje in spravilo s kombajnom opravljamo z najetimi storitvami. Prvo, drugo in tretjo košnjo opravimo s kombajnom, medtem ko četrto in peto košnjo baliramo. Poleti uporabljamo sendvič silos, ki omogoča hitrejši odvzem in preprečuje pregrevanje krme, kar zagotavlja pravilno razmerje in kakovost krme. Najem strojnih uslug se je za nas izkazal kot boljša rešitev, tako stroškovno kot tudi izvedbeno. Storitve so kakovostne, kar nam omogoča boljšo učinkovitost, kot če bi imeli lastne stroje.«

Na kmetiji molzejo 120 krav. Molzna robota sta precej obremenjena, kar Jaka utemeljuje s tem, da imajo krave lisaste pasme nekoliko daljši čas molže v primerjavi s črno-belimi – povprečno ostanejo v robotu 30 sekund dlje. »To se v 24 urah pozna pri zmogljivosti za okoli deset krav, zato trenutno ostaja le 10 % prostega časa v robotu, kar je že manj, kot priporoča proizvajalec, ki svetuje med 15 in 20 % prostega časa. Zato razmišljamo celo o tretjem robotu za molžo. Obrok moramo tudi nenehno prilagajati, da krave spodbujamo k obisku robota. V njem krave prejmejo še do tri kilograme krmila z 19 % beljakovin.«

Krave v povprečju robota obiščejo 2,7-krat na dan, pri čemer pride do 0,8 zavrnitev, kar pomeni, da pridejo v robota okoli 3,5-krat na dan. Povprečna molža traja 6,5 minute, povprečna dnevna mlečnost je 34 litrov na kravo z vsebnostjo 4,15 % maščobe in 3,6 % beljakovin.

»Nekaj mleka prodajamo sirarju, ki ga predela v sir. Ker v sir predela nepasterizirano mleko, smo še posebej previdni pri pripravi krme in si prizadevamo za čim boljšo travno silažo, brez primesi zemlje. Prisotnost klostridijev bi namreč povzročila težave pri sirjenju mleka, zato pri siliranju vedno uporabljamo silirne dodatke, s katerimi zagotovimo hitro znižanje pH in preprečimo naknadno pregrevanje ter razvoj maslene kisline.«

HLEV, V KATEREM SE KRAVE DOBRO POČUTIJO

Jaka razkaže tudi hlev za telice, v katerem prezimujejo. Star je 25 let in je bil vmes že dvakrat prenovljen. Sprva je bil urejen na sistem drsečega gnoja, kasneje so ga preuredili v hlev z ležišči na globokem nastilju. V preteklosti so molzli na molzišču ribja kost za pet krav, po prenovi pa so vanj namestili robota. Zdaj je hlev namenjen vzreji telic, v njem pa so še vedno ležišča, a brez ležalnih lokov, da jim je udobneje.

»Hlev za molznice smo začeli graditi leta 2016, leto dni kasneje pa smo vanj že preselili krave. V njem je 120 ležišč na globokem nastilju, ki ga nastiljamo z žagovino, ki ji dodajamo kalcijev karbonat – kredo.

Ta pomaga zvišati pH in zavira razvoj bakterij, hkrati pa ohranja ležišča suha. Ležalni boksi so prostorni, opremljeni s fleksibilnimi pregradami, ki se kravi umaknejo, če se nasloni nanje, s čimer preprečujemo odrgnine ali poškodbe. Na eni strani krmilne mize imamo lovilne pregrade, medtem ko je druga stran brez. Opažamo, da krave raje jedo in preživljajo več časa na strani brez lovilnih pregrad, saj se tam počutijo svobodneje,« pojasni Jaka.

Na kmetiji imajo dva ventilatorja za zračenje hleva v poletnih mesecih. »Hlev je visok, zračen in popolnoma odprt, vendar ni potrebe po zapiranju, saj nimamo težav z močnimi severnimi vetrovi ali snegom, ki bi ga veter nosil v hlev. Prav tako v njem ni prepiha. Na strehi je velik zračnik, ki učinkovito odvaja pline iz hleva.«

Hlev je velik 60 × 30 metrov, s krmilnimi hodniki na obeh straneh in ležalnimi boksi v sredini. Notranje dimenzije znašajo 22 × 60 metrov, hlev pa ima še velik izpust brez strehe za krave.

»Za nastilj kupujemo žagovino in slamo, kar predstavlja precejšen strošek. Zato v prihodnje razmišljamo tudi o uporabi separatorja in separiranega gnoja, ki bi ga mešali s slamo in kalcijevim karbonatom. V kratkem nameravamo preizkusiti separacijo gnojevke in preveriti, kako se bo obnesla v praksi. Sprva smo namreč dvomili v uspeh zaradi možnosti vnosa bakterij v ležišča, po temeljitem raziskovanju pa ugotavljamo, da kmetje s tem nimajo težav, zato sistem separacije velja preizkusiti.«

Trenutno imajo dober sistem nastiljanja, ki poteka strojno. »Po hlevu se lahko vozimo s traktorjem in brez težav nastiljamo velike količine materiala. Ročnega dela je namreč v tem hlevu zelo malo.« Krave imajo na voljo krtače za nego dlake in čohanje, ki jih zelo rade uporabljajo, rešetke čisti robot, molža pa je avtomatizirana.

AVTOMATSKO KRMLJENJE V PRIHODNOSTI

»V prihodnosti načrtujemo še ureditev avtomatskega krmljenja, da bi vsaka skupina živali prejemala optimalen obrok. Trenutno telice dobivajo enak obrok kot molznice, kar ni idealno, vendar bomo to izboljšali z uvedbo avtomatskega krmljenja.«

Telički imajo v skupinskem boksu napajalni avtomat. Bikce prodajo pri 14 dneh starosti za nadaljnje pitanje. Povpraševanje po njih je zelo veliko, saj so skorajda že vnaprej prodani.

»Teličke pri 14 dneh dobijo ovratnico in se naučijo pitja na avtomatu. Prvih 30 dni mleko dobijo, kadarkoli želijo, vendar ne več kot 12 litrov na dan. Po 30. dnevu jim postopoma zmanjšujemo količino mleka, poleg tega pa imajo na voljo popolno mešanico krmil, slame in dodatkov, potrebnih za njihovo rast. V enem obroku dobijo dva litra mleka, na dan pa do največ 12 litrov. Prvih 14 dni so nastanjeni individualno, nato pa jih preselimo v skupinske bokse.«

Krave telijo same, kar je zelo pomembno, je pa boks za telitve v bližini robota, da lahko kravo hitro pomolzejo in telička nahranijo s kolostrumom. Veliko pozornosti namenjajo tudi negi parkljev, saj se zavedajo, da šepava krava ne bo hodila v robota. Zato veliko delajo na preventivni oskrbi parkljev in skrbijo za zdravje nog.

Kmetija Mulej ima že 15 let sončno elektrarno. Lani so jo predelali za samooskrbo – prej pa so elektriko prodajali. Elektrarna proizvede 20 do 30 % več elektrike, kot je porabijo v enem letu. »Smo zelena kmetija z nevtralnim ogljičnim odtisom, na leto pa na račun sončne elektrarne, ki ne povzroča izpustov toplogrednih plinov, prihranimo 72.200 kilogramov CO2.«

fotografije: Anže Petkovšek