Vesna Brajer, prevzemnica hribovske kmetije v Zgornjih Vodalah pri Tržišču, se je leta 2016 odločila nadaljevati družinsko tradicijo. Na kmetiji, ki leži na 450 metrih nadmorske višine, se ukvarjajo predvsem s prirejo mleka in vinogradništvom. Vesna pa ni le kmetovalka, temveč tudi aktivna članica Društva podeželske mladine Tržišče ter regijska predstavnica za Posavje pri Zvezi slovenske podeželske mladine. Njena zgodba je tesno povezana z življenjem na kmetiji, ki pa ne predstavlja le dela, temveč tudi odgovornost, ljubezen do zemlje in tradicije.

Kmetijo je prevzela po Faniki, svoji mami, ki je tudi sama nekoč pustila službo, da bi se posvetila kmetovanju. »Zame je bil kmetijski svet vedno domač. Že kot mlada sem imela rada delo na zemlji, še posebej pa so me navduševali stroji, saj so olajšali naporno ročno delo,« pojasnjuje Fanika. Po 18 letih službe se je Fanika popolnoma posvetila delu na kmetiji, ker je delo v službi postajalo vedno bolj zahtevno in obsežno, pa se je odločil doma ostati tudi njen mož Slavko.

»Po nekaj letih je bilo jasno, da bomo morali narediti korak naprej. Kljub številnim vprašanjem, kako in kaj naprej, menim, da je treba včasih mlade potisniti v neznano, da se preizkusijo in odločijo,« pripoveduje Fanika. »Če bi se Vesna odločila, da ne bo kmetovala, se svet ne bi sesul, a se je vse nekako poklopilo in z veseljem je prevzela kmetijo,« priznava Fanika.

S prevzemom kmetije je Vesna nase prevzela tudi odgovornost za ohranitev tradicije, zemlje in skupnega dela več generacij. Z veliko odločnostjo, znanjem in občutkom za živali je kmetijo razvila v sodoben, a domač prostor, kjer je v središču dobrobit vseh. S tem dokazuje, da ženske na kmetijah niso izjema, ampak moč, ki ohranja življenje na podeželju.

Delo, ki povezuje družino

»Življenje na kmetiji je bilo vedno nekako del mojega življenjskega načrta,« se spominja Vesna, ki je nato spoznala Janeza, ki prav tako prihaja s kmetije. Sprva sta imela pomisleke – predvsem o tem, na kateri kmetiji se bosta ustalila. Skupaj sta se odločila, da ostaneta in delata na Vesnini kmetiji. »Splet naključij in ljubezen sta ga pripeljala sem,« dodaja Vesna z njenim značilnim nasmehom. Skupaj sta ustvarila družino, imata malo Karolino (4) in Anžeta (2), obenem pa usklajujeta vodenje kmetije.

»Janez hodi v službo, saj kmetija omogoča delovno mesto za enega človeka,« pojasnjuje Vesna. Pravi, da otroka navdušeno sodelujeta pri kmetijskem vsakdanu. »Anže že pomaga klicati krave: »Čopke, gremo!« ponosno pripoveduje.

Vesna ima še tri sestre, ki so prav tako ostale povezane s kmetijstvom. »Vse tri so namreč našle partnerje s kmetij, tako, da vse kmetujemo, le vsaka na svojem koncu. Vse tri znamo tudi voziti traktor in opravljati vsa kmečka opravila.« Podpora njenih sester je bila pri prevzemu izjemna. »Vse so me podprle in ponosne so, da se tradicija nadaljuje.

Trenutno imamo 22 molznic, nekaj podmladka ter bikov, ki jih pitamo za meso. Skupno število živali šteje približno 70 glav. To je nekoliko manj krav kot v preteklosti, saj smo pred nekaj leti opravili temeljito selekcijo, pri kateri smo se osredotočili predvsem na večjo mlečnost in kakovost mleka,« pojasnjuje Vesna.

Še preden pa je Vesna prevzela kmetijo, so na domačem gospodarstvu izvedli nekaj pomembnih posodobitev. »Preuredili smo hlev, da bo delo lažje in učinkovitejše. Nimamo najnovejše tehnologije, a se trudimo delati na najboljši možni način,« pravi Fanika. Kljub temu, da je sama še vedno najboljši »robot za molžo«, kot jo kličejo domači, je bilo jasno, da je treba narediti korak naprej in kmetijo usmeriti v sodobnejšo smer.

Preureditve in nadgradnja hleva

Odločili so se za pomembno preureditev obstoječega hleva, ki je obsegal klasično zidan objekt s ploščami in okni. Za novogradnjo namreč niso imeli dovolj prostora. Kljub prostorskim omejitvam so na kmetiji uspešno združili starejši objekt z novim, lesenim delom, prilagojenim za rejo prostih krav molznic. Uporabiti so morali precej domišljije in prilagoditev, a na koncu s ponosom ugotovili, da njihove rešitve delujejo.

Leseni del hleva prinaša številne prednosti. Nudi prostorno in udobno nastanitev za 22 krav molznic, ki počivajo v globokih ležalnih boksih nastlanih s slamo. Na robu boksov so pritrjene 15 cenitmetrov visoke zaobljene lesene letve, ki skrbijo, da nastilj ostane na svojem mestu.

V obstoječem delu hleva so oblikovali kanal, ki omogoča odvod gnojevke, pokrit pa je z rešetkami. Gnojevka steče skozi kanal, čez zapornico v prečni kanal, ki se izlije v obstoječo jamo za gnojevko. Hodniki med ležalnimi boksi so opremljeni s polnimi armirano-betonskimi tlemi, ki jih čistijo pehala. Ker so želeli omogočiti večjo svobodo gibanja in udobje za krave, so poskrbeli za več prehodov med posameznimi prostori. Na prehodu iz starega hleva v nov del, kjer so ležalni boksi, so povečali odprtino v steni, drugi prehod pa so zaradi pomanjkanja prostora postavili kar zunaj hleva. »Prehod med prostori je pomemben, da se živali lahko umaknejo druga drugi,« pravi Janez. Odprtine za prehod v zunanji del so zaščitene z lamelnimi zavesami, kar preprečuje prepih.

Krmilna miza je obstoječa, vendar je bila dopolnjena s samolovilnimi krmilnimi pregradami, na drugi strani mize pa se nahajajo porodnišnica in prostor za presušene krave. Prav tako so na hlevu nameščeni napajalniki na dveh različnih koncih, da imajo krave na voljo dovolj vode skozi ves dan.

Molža poteka v molzišču side by side, ki omogoča sočasno molžo šestih krav. Ta tip molzišča zasede manj prostora kot drugi, kar je zelo pomembno pri preureditvi starejših objektov. Stene novega objekta so lesene, nad lesenimi stenami so odprtine, zaščitene s protivetrno mrežo, razen odprtine za prehode na prosto, ki so zaprte z lamelno zaveso. Za izstop zraka je izdelana slemenska reža, ki je pokrita s prozorno polikarbonatno kritino, kar še dodatno osvetljuje hlev. Celotna prenova hleva njihovega hleva je tako primer, kako lahko tudi manjši objekti z domiselno načrtovanimi izboljšavami postanejo visoko funkcionalni in udobni za živali.

Dolgožive in zdrave krave

Družina obdeluje približno 30 hektarjev zemlje, pri čemer so večinoma travniki, nekaj je tudi bolj oddaljenih njiv, kjer pridelujejo koruzo in pšenico, saj jim na območju okoli domačije primanjkuje teh površin.

V hlevu imajo mešano čredo, polovico sestavljajo črno-bele krave, polovico pa rjave. Sprva so imeli v hlevu pretežno rjave krave, a so pred 20 leti začeli uvajati črno-bele, ki so izjemno produktivne molznice, a precej občutljivejše. »Rjave krave so bolj trdožive in dolgožive,« pove Vesna. Povprečna dnevna mlečnost je okoli 25 litrov na kravo, čeprav imajo tudi posamezne izjemno produktivne krave, kot je na primer rjava krava, ki molze 45 litrov mleka na dan.

»Krmi obrok je sestavljen iz travne in koruzne silaže, sena, koruznega in ječmenovega šrota, repice in soje, vse skupaj pa dopolnimo z vitamini,« pojasnjuje Janez. Da bi kar najbolje izkoristili krmo, jo redno analizirajo. »Obrok nam izračuna Anton Hohler, specialist za prehrano živali, ki nas obišče dvakrat na leto in naredi celostno analizo vseh pogojev reje in krme, da imamo vedno boljše rezultate,« poudari. Za sušenje sena uporabljajo sušilno napravo, ki ohranja njegovo kakovost, kar pomembno vpliva na prehrano in prirejo mleka.

Nedavno so zgradili še hlev za bike in teleta, ki so nastanjeni na globokem nastilju. Poleg tega so postavili še tri silose za silažo, intenzivno pa se pripravljajo na posodobitev prostora za presušene krave, saj želijo, da to obdobje preživijo čim bolj udobno in manj stresno. Dolgo že sodelujejo s KZ Sevnica, kamor prodajajo mleko in pitano mlado govedo.

Pri gradnji in preureditvi hleva so se odločili za pristop, ki je temeljil na čim manjših stroških in čim večjem izkoristku lesa. »Poskusili smo narediti čim več sami, tudi ležalne bokse smo izdelali sami,« pojasnjuje Vesna, ki s svojim možem Janezom in starši skrbi za vsak detajl na kmetiji.

Zavedajo se, da so bile vse opisane spremembe na kmetiji ključne za izboljšanje počutja njihovih krav, vsem pa so olajšale vsakodnevno delo. Najstarejša krava na kmetiji šteje že 12 let in še vedno ostaja v čredi zaradi dobre mlečnosti in reprodukcije.

Ko vodenje kmetije prevzame ženska roka

»Ko pomislim na naš stari hlev, se sprašujem, kako bi danes lahko delali brez novega dela,« dodaja Fanika, ki se sprašuje: »Kaj bi pa potem z možem predala mladim? Privezane krave in zastarel hlev? To ne bi bila prava rešitev. Brez posodobitev bi bilo veliko težje,« še dodaja, in se spominja preteklih časov, ko so delali v težjih razmerah.

Vesna, ki se zaveda pomembnosti udobja za živali, meni, da je njihov hlev kljub manjšim dimenzijam lahko primerljiv z večjimi, tehnološko bolj naprednimi hlevi.

»Naš hlev je majhen, zgrajen z majhnimi stroški, a to ne pomeni, da je slabši od drugih velikih in tehnološko naprednejših hlevih. Mislim, da je pomembno videti tudi manjše kmetije, kjer se prav tako trudimo skrbeti za udobje živali. Krave se lahko dobro počutijo tudi v manjših hlevih, če imajo za to prave pogoje,« poudarja Vesna.

Na kmetijah ni veliko mladih prevzemnic, a Vesna pojasnjuje: »Pri hiši smo bile štiri sestre in starša nista imela veliko izbire, čeprav je bilo kmalu jasno, da bom doma ostala jaz,« pravi. »Za ženske prevzemnice je drugače kot za moške. Pojavljajo se predsodki in vprašanja, kako bo kmetijo vodila ženska, zato smo morda tudi pogosteje izpostavljene večjemu pritisku. Potem so tu še porodniški dopusti, otroci, delo in med vsem je treba kar spretno žonglirati,« pove iskreno. Kljub temu pa priznava, da bi brez podpore svojega moža vse to izjemno težko izpeljala. »Priznam, da brez Janeza tega nikakor ne bi zmogla. Tako, da brez moških res ne gre, brez žensk pa sploh ne,« sklene nasmejana Vesna, ki se zaveda, da so za uspeh kmetije potrebni vsi njeni, ki skupaj sestavljajo odlično ekipo.

Z veliko predanostjo, inovativnostjo in sodelovanjem so vsi člani družine, ob podpori zunanjih strokovnjakov, vložili ogromno truda, da so svojo kmetijo obdržali in razvijali. Kljub številnim izzivom, ki jih prinaša življenje na majhni hribovski kmetiji, jih povezuje želja, da bi kmetijo ohranili za prihodnje generacije. Da bodo tudi oni lahko nekoč nadaljevali delo, ki jih izpolnjuje in povezuje z zemljo.

Značilnosti hleva:

Obstoječi zidan hlev nadgrajen z novim lesenim delom, prilagojenim za rejo prostih krav molznic.

Združitev starega in novega dela omogoča učinkovito uporabo prostora kljub omejitvam.

Lesena konstrukcija in gradnja z nizkimi stroški.

Udobje in pogoji za živali

Kapaciteta hleva: 22 krav molznic.

Globoki ležalni boksi, nastlani s slamo; na robovih nameščene 15 centimetrov visoke zaobljene letve, ki zadržujejo nastilj.

Prostori za presušene krave in porodnišnica ob krmilni mizi (potrebna prenove).

Prehodi med prostori omogočajo več gibanja in manj stresa.

Zunanje odprtine so zaščitene z lamelnimi zavesami proti prepihu.

Napajalniki na dveh lokacijah.

Molža poteka v molzišču side by side, ki omogoča sočasno molžo šestih krav.

Slemenska reža s prozorno polikarbonatno kritino omogoča naravno svetlobo in prezračevanje.

Protivetrne mreže na odprtinah poskrbijo za dobro zračenje brez prepiha.

Zgrajen nov hlev za bike in teleta z globokim nastiljem.

Postavljeni trije novi silosi.

Načrtovana posodobitev prostora za presušene krave.