Kokoši začnejo nesti pri starosti 18 do 22 tednov starosti, odvisno od pasme in letnega časa. Prireja se močno poveča in doseže vrh v približno 90 odstotkih, šest do osem tednov pozneje. Po enoletni nesnosti se prireja postopoma zmanjšuje na približno 65 odstotkov. Na nesnost vplivajo številni dejavniki, med njimi tudi takšni, ki so posledica napak rejca, razkrivanje vzroka zanje pa zahteva temeljito preiskavo zgodovine jate. Kokoši potrebujejo za življenje, gibanje, rast in plodnost različne hranljive snovi, ki so gradniki telesnih tkiv in vodijo dogajanja v telesu. Prehrana kokoši odločilno vpliva na uspešnost reje kokoši nesnic, zato jo je treba prilagoditi nihovim potrebam.

Na nesnost lahko vplivajo dejavniki, kot so poraba krme (kakovost in količina), vnos vode, intenzivnost in trajanje osvetlitve, prisotnost zajedavcev, bolezni ter številni dejavniki upravljanja z jato in okolja. Kokoši lahko živijo več let in še vedno nesejo, vendar pa po dveh ali treh letih njihova produktivnost znatno upade. Večji rejci rjave kokoši nesnice običajno ugodno prodajajo že po koncu enoletne nesnosti, ki pa so za rejo v manjših jatah še povsem primerne, čeprav je njihova nesnost manjša kot v prvem letu nesnosti.

Prirojena želja po soli

Kokoši nesnice potrebujejo popolnoma uravnoteženo prehrano, saj zaradi neustreznega krmljenja lahko prenehajo z nestnostjo. Neustrezne ravni energije, beljakovin ali kalcija lahko povzročijo padec nesnosti. Živali imajo prirojeno željo po uživanju soli in če jo v krmi primanjkuje začnejo izgubljati perje, zmanjša pa se bo tudi prireja jajc. Večina krme za kokoši vsebuje dodano sol, običajno v obliki natrijevega klorida. Jod se redko dodaja kot ločena sestavina. Namesto tega se lahko redno uporablja jodirana sol. Jodirana sol s kobaltom se pogosto uporablja v prehrani prašičev in prežvekovalcev, lahko pa se uporablja tudi za perutnino. Čeprav so potrebe po soli relativno nizke, so nujne ustrezne količine, prekomerna je namreč lahko zelo strupena.

Bistven je tudi natrij, saj ima pomembno vlogo pri ohranjanju volumna telesnih tekočin, pH krvi ustreznih osmotskih razmerij. Stalno nizek vnos soli lahko pri kokoših povzroči izgubo apetita, pomanjkanje natrija pa negativno vpliva na izkoriščanje beljakovin in energije ter moti reproduktivne procese.

Neprimerna količina mineralnih elementov v obroku negativno vpliva na nesnost in lahko povzroči celo pogin kokoši.

Tudi klor je bistven makroelement in ima vlogo pri ohranjanju osmotskega ravnovesja v telesnih tekočinah. Kokoši, ki jim primanjkuje klora so bolj nemirne in kažejo povečano občutljivost na nenadni hrup. Kot struktrni element je pomemben tudi kalcij. Jajčna lupina je sestavljena predvsem iz kalcijevega karbonata. Potreba po kalciju je po rastnem obdobju relativno majhna, ko pa nastanejo prva jajca in z njimi tvorba lupin, se potreba poveča vsaj za štirikrat. Neustrezna oskrba s kalcijem povzroča manjšo prirejo jajc, manjša jajca, nižjo kakovost jajčne lupine, saj le-ta postane mehka in težave z nogami pri kokoših.

Kokoši hranijo kalcij v medularni kosti – specializirani kosti, ki je sposobna hitrega prenosa kalcija. Ko se zaloge kalcija izčrpajo, kosti postanejo krhke. V hudih primerih kokoši ne morejo več stati, ta pojav pa je znan pod imenom »utrujenost v kletki«. Kalcij lahko kokoši dobijo v obliki mletega apnenca ali lupine ostrige, velikost njihovih delcev pa vpliva na razpoložljivost kalcija. Običajno velja, da večja ko je velikost delcev, dlje se bo delček zadrževal v zgornjem prebavnem traktu. To pomeni, da se večji delci vira kalcija sproščajo počasneje, kar je lahko pomembno za nepretrgano tvorbo lupin.

Jarkice ne smejo dobiti krme z visoko vsebnostjo kalcija, saj se bo porušilo razmerje med kalcijem in fosforjem, kar bo povzročilo povečano obolevnost ali celo smrt.

Za normalno absorpcijo in izkoriščanje kalcija je potreben vitamin D. Če kokoši v krmi ne dobijo dovolj D vitamina, pride do pomanjkanje kalcija in upada nesnosti. Vrednost vitamina D je na voljo v dveh oblikah, D2 in D3, pri perutnini pa je D3 bistveno bolj aktiven kot D2, zato jim je treba dodajati prvega.

Beljakovine

Prehranske potrebe po beljakovinah so dejansko zahteve za aminokisline, ki sestavljajo beljakovine. V telesnih beljakovinah je 22 aminokislin in vse so fiziološko bistvene. Perutnina nekaterih ne tvori, zato morajo te esencialne aminokisline v telo vnesti s krmo. Potrebe po aminokislinah se močno razlikujejo glede na produktivno stanje kokoši, starost, in pasmo. Pri perutnini najpogosteje primanjkuje lizina, metionona, treonina in triptofana. Njihovo pomanjkanje opazimo na slabši prireji, anomalijah v obnašanju (kljuvanje perja) in zdravstvenih težavah. Pomanjkanje lahko nadomestimo z dodajanjem čiste oblike sintetičnih aminokislin, vendar je njihova uporaba v ekološki reji prepovedana.

Maščoba

Prehranske maščobe so vir energije in linoleinske kisline, ki je esencialna maščobna kislina. Prehranske maščobe služijo tudi kot »nosilci« vitaminov topnih v maščobi, nekaj maščobe pa je potrebne tudi za absorpcijo vitaminov. Slaba absorpcija vitaminov topnih v maščobi (A, D, E in K) je najresnejša posledica pomanjkanja maščob v krmi.

Fosfor

Prehranska vloga fosforja je tesno povezana z vlogo kalcija. Oba sta sestavni del kosti. Razmerje med prehranskim kalcijem in fosforjem vpliva na absorpcijo obeh teh elementov; presežek katerih lahko ovira absorpcijo in zmanjša prirejo jajc in poslabša kakovost lupine. Fosfor poleg svoje funkcije v kosteh igra glavno vlogo pri presnovi ogljikovih hidratov, je aktiven v presnovi maščob in pomaga pri uravnavanju kislinsko-bazičnega ravnovesja v telesu.

Napake rejcev, ki vplivajo na nesnost

Če kokoši več ur ne bodo dobile krme, bo verjetno prišlo do upada prireje. Kolikšen je upad, je odvisno od časa brez krme. Prepričajte se, da imajo vse kokoši dostop do ustrezne in popolne krmne mešanice, ki ustreza vsem njihovim prehranskim potrebam. Veliko pozrnost je treba nameniti skladiščenju krme na kmetiji, mokra in plesniva krma nista primerni za prehrano kokoši. Poleg tega se z daljšim skladiščenjem krme zmanjšuje potencial vitaminov v njej.

Brez vode

Vodo pogosto jemljemo kot samoumevno, čeprav je življenjskega pomena in najpomembnejše hranilo. Dostop do vode je zelo pomemben, tudi kokoši so namreč bolj občutljive na pomanjkanje vode kot na pomanjkanje krme. Količina zaužite vode je odvisna od temperature v okolju in relativne vlažnosti, sestave krme in hitrosti nastajanja jajc. Na splošno velja, da kokoši pijejo približno dvakrat več vode od količine zaužite krme na osnovi teže, vendar se njen vnos zelo razlikuje, zlasti v vročem vremenu.

Neprimerna dolžina osvetlitve

Kokoši potrebujejo približno 14 ur dneva, da ohranijo prirejo jajc. Intenzivnost svetlobe mora biti tako močna, da človek lahko na mestu kjer so kokoši bere časopis. Zmanjševanje dnevne dolžine v času jeseni in krajša dolžina dneva pozimi, brez dodatne svetlobe, povzročita močan upad ali celo prenehanje nesnosti. Kokoši, ki so izpostavljene le naravni svetlobi, spomladi nadaljujejo z nesnostjo.

Visoke temperature

Visoke okoljske temperature predstavljajo resne težave za vse vrste perutnine. V pogojih hudega vročinskega stresa negativno vplivajo na porabo krme, nesnost, velikost jajc in valilnost. Senca, prezračevanje in obilna zaloga hladne vode pomagajo zmanjšati škodljive učinke toplotnega stresa.

Obstajajo številni dejavniki, ki lahko negativno vplivajo na nesnost, zato je nujno, da v tem primeru hitro ukrepate in raziščete vzrok. Kadar sta nesnost in kakovost jajc v vaši jati nezadovoljiva in težave ne znate odpraviti sami pa se posvetujte s strokovnjakom za prehrano perutnine ali za nasvet prosite veterinarja.