Kmetija Fras iz Spodnjega Jakobskega Dola

Frasova kmetija iz Spodnjega Jakobskega Dola v Slovenskih goricah je že dobro poznana, predvsem po raznovrstnih odličnih mlečnih izdelkih, ki se v zadnjem času čedalje bolj uveljavljajo na trgu. Povpraševanje narašča, saj kupci prepoznavajo prednosti izdelkov, predelanih iz surovega mleka ter domačih sadnih osnov z manj sladkorja v jogurtih. Larisa v mlečne izdelke vsak dan predela od 100 do 150 litrov mleka, za kakovost katerega poskrbi Zoran. Oskrbuje namreč 58 krav molznic, v celoti pa vsakodnevno skrbi za 110 glav živine na kmetiji. Predani, usklajeni in nadvse delavni dvojici pri molži in drugih kmetijskih opravilih pomaga Zoranov oče Marjan, ki je sinu kmetijo predal pred petimi leti. Obdelujejo 46 hektarjev površin, pri čemer je večina v najemu, lastne zemlje imajo sedem hektarjev. Čeprav je večina površin v bregu z zelo malo ravnine, pa kmetijska gospodarstva v Spodnjem Jakobskem Dolu niso razvrščena v območja z omejenimi dejavniki (OMD).

Frasova kmetija se je skozi čas vedno spreminjala, razvijala in napredovala, vse dogajanje pa se je vrtelo okoli reje krav molznic in prireje mleka, število krav pa je postopoma naraščalo. Larisa, ki je na Frasovo kmetijo prišla leta 2010, pa je pred časom, natančneje oktobra leta 2022, s predelavo mleka poskrbela za neposredno prodajo in s tem dodano vrednost na kmetiji.

PREDNOST IMA KAKOVOST MLEKA IN NE KOLIČINA

V prenovljenem hlevu je 1/3 lisastih krav, druge so črno-bele pasme. Na dan namolzejo 1200 litrov mleka, z visokimi vsebnostmi: 4,26 % mlečne maščobe in 3,74 % beljakovin, mlečnost v standardni laktaciji pa se giblje okoli 8000 litrov. Mleko so do konca preteklega decembra prodajali Mlekarski zadrugi Ptuj, od 1. januarja letos pa ga odkupuje KZ Ptuj. Odkupovalca so zamenjali, vendar ne zaradi boljše odkupne cene mleka, saj je bilo sodelovanje z Mlekarsko zadrugo vedno korektno, temveč zgolj zaradi težav, ki jih je imel prevoznik cisterne z dovozom na njihovem dvorišču. »Res je nekoliko ozek in postavljen v breg, vendar povsem dostopen, dotični prevoznik pa je imel z njim ves čas težave, zato z njim enostavno ni bilo več možno sodelovati,« pojasni Zoran.

Frasovim namolzena količina mleka ne predstavlja prioritete, zaradi predelave namreč bolj stremijo k njegovi kakovosti. Zoran zato za krave v krmilno-mešalni prikolici skrbno nameša krmni obrok iz 60 % koruzne silaže, travne silaže, sena, krmila K – 22 za molznice, vitamini in repičnimi tropinami. Nekaj krmil jim v jasli natrese še ročno, da jih, kot poudari Larisa, dodatno razvajajo in spodbudijo v molzišče. »Krave molzemo v molzišču westfalia avtotandem 2 × 3, čas molže pa znaša uro in pol.«

Larisa mleko predeluje v dopoldanskem času, od ponedeljka do petka, saj so takrat njuni štirje otroci v šoli in vrtcu (Ema bo letos dopolnila 13 let, Ana 9, Jan 6, Sara pa 2 leti), če ima večja naročila, pa mora delavnik nekoliko raztegniti. Surovo mleko predela v maslo, kislo smetano, mladi sir, skuto, skuto s sadjem, skutine bombice v sončničnem olju, fermentirano mleko pa v jogurt, čvrsti jogurt, jogurt na grški način ter tekoči jogurt s pravim sadjem in sire za žar. V ponudbi ima tudi mocarelo in mocareline rolice z zelišči. »Vse izdelke lahko ponudim tudi brez laktoze in z manj maščobe, če kupci to predhodno naročijo. Prodajo imam ustaljeno, na vsakih 14 dni, na dveh različnih relacijah: Pesnica, Pernica, Močna, Voličina, Lenart, Jurovski Dol, Velka, Sladki Vrh in Šentilj, ter druga na relaciji Duplek, Dogoše, Pobrežje, Maribor, Kamnica, Kungota, Šentilj in čez Sladki Vrh do Velke. Vsako soboto prodajam tudi na tržnici v Račah, stranke pa po mlečne izdelke pridejo tudi na dvorišče kmetije.« Kot pravi Larisa, se krog kupcev postopoma širi, saj poleg stalnih vedno prihajajo tudi novi.

LOKALNO PRIDELANO SADJE IN MANJ SLADKORJA

Larisa je študirala živinorejo na fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, kjer jo čaka še končanje diplome. Kar se predelave tiče, pa je samoukinja, ki se je dejavnosti priučila s pomočjo svetovnega spleta. Udeležila se je tudi tečajev, vendar ji je največ znanja prinesla praksa s preizkušanjem receptov s spleta. »Recept je osnova, vsak posameznik pa ga skozi prakso prilagodi po svojih željah in postavljenih ciljih.«

»Surovo maslo, skuta in smetana so v tem času najbolj prodajani izdelki, sledijo vsi sadni jogurti s pravim sadjem in manj sladkorja – na kilogram sadja dodajam ½ kilograma sladkorja. Vedno večje je povpraševanje po izdelkih iz surovega mleka, zato sledim temu trendu in ne vztrajam za vsako ceno pri ustaljeni ponudbi,« pove Larisa, ki vedno razvija nove zamisli in širi obseg ponudbe.«

Večino sadja, ki ga uporablja za sadne jogurtove osnove, kupuje lokalno, drugo pa zmrznjeno. To jim da tisti prepoznavni okus, poleg tega pa ne vsebujejo nobenih ojačevalcev okusa in emulgatorjev. Med kupljenimi osnovami se najdejo le čokolada, vanilija in vanilija s kroglicami ter stračatela, razmišlja pa še o kapučinu. Prostor za predelavo zato Lariso počasi že utesnjuje, dejstvo, da mleko še vedno kuha v loncih in ne v sirarskem kotlu, pa sprejema s smehom in se na ta račun rada pošali, da ta pridobitev še ni na vrsti. Zoran pa zagotavlja, da bo v predelavi kmalu stal tudi potreben kotel, ki bo Larisi olajšal delo.

PRENOVA HLEVA ZA BOLJŠE UDOBJE KRAV

Na kmetiji so se pred časom lotili prenove starega hleva, saj so želeli, da se krave končno osvobodijo privezov ter se po hlevu nemoteno gibljejo. »Možnosti za gradnjo novega hleva nismo imeli, smo pa v starem podrli stene, naredili gnojno jamo, krmilno mizo ter kravam uredili ležišča. Del hleva ima blatni hodnik na rešetke, del pa je na polnih tleh, ki jih čisti pehalo. Večinoma sva ga prenovila kar sama z očetom, s čimer sva veliko prihranila, z manjšimi prilagoditvami in preureditvami pa smo kravam omogočili boljše življenjske pogoje.

»Z Zoranom imava rada svoje delo in čeprav se občasno oba znajdeva v stresu, vse lažje preživiva, prav zaradi te ljubezni do najinega dela. Seveda bi bilo včasih lažje iti v službo za osem ur, priti domov in pozabiti nanjo do naslednjega dne. Vendar midva kmetijstvo živiva in z veliko samodiscipline stvari delujejo,« pove Larisa.

Larisa je skromna in stremi le še k razširitvi ponudbe v lokalne šole in vrtce, pri čemer pa cilj ostajajo končni kupci in nikakor ne prodaja v trgovini, želi pa si, da predelava ostane izključno družinski posel. Torej brez najete delovne sile, kar pomeni, da prodaje ne bo toliko razširila, da je ne bi obvladovala sama. Zoran si vendarle želi malenkost izboljšati mlečnost, saj pravi, da je še nekaj rezerve, števila molznic pa ne bo povečal, saj so z njim že na zgornji meji. Stremi k napredku v selekciji, molznice osemenjuje sam, izbira pretežno seme tujih plemenjakov, vmes pa uporabi tudi seme slovenskih mladih bikov. »Pri izbiri bikov in snovanju selekcije se osredotočam na zdravje nog, vimena in šele nato na mlečnost. Z močnimi parklji, nogami in zdravim vimenom je krava lahko dolgo v hlevu in dobro molze.

Zdravje parkljev se je na splošno zelo izboljšalo, odkar so krave v hlevu proste,« pove Zoran in doda, da so do izločitve povprečno v reji 2,8 laktacije. So pa leta 2021 prejeli priznanje za kravo Zimo, ki je v svojem življenju namolzla nad 100.000 kilogramov mleka, stara pa je bila 14 let.

Posodobitvam na kmetijah ni videti konca, Zoran si v prihodnje želi kupiti rabljenega molznega robota, od namere postavitve sončne elektrarne pa so odstopili, saj jim odgovorni zaradi slabega omrežja na njihovem območju niso odobrili želene moči. Dovoljenje so prejeli le za 9,6 kW, namesto za 37 kW. Kot pravi Zoran, hlev potrebuje še nekaj podrobnosti za dodatno izboljšanje počutja krav, udobja in boljšo dolgoživost, sicer pa bodo še naprej delali s tem, kar imajo, in pri tem ohranjali pozitivno voljo, kot jim je do sedaj to dobro uspevalo.