»Po državi se še vedno pojavljajo posamezni izbruhi bolezni modrikastega jezika, a se stanje na terenu postopoma umirja. Obolevnost ni več tako množična, k izboljšanju pa je pripomoglo tudi hladnejše vreme,« je povedal Roman Savšek, predsednik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije. »Pri nas se je širjenje bolezni ustavilo. V zadnjem mesecu je poginila le ena ovca, čeprav smo imeli nekaj zvrgov, ki jih nismo mogli preprečiti. Čreda je zdaj prekužena in stanje se počasi normalizira.«

Točnih podatkov o številu poginulih ovc še vedno ni, po zadnjih podatkih ministrstva za kmetijstvo naj bi jih bilo približno 6500 več kot v enakem obdobju lani. »Menim, da je številka prenizka, končna pa bo verjetno med 10.000 in 15.000, ko bodo uradno priznali vse primere. Očitno številke objavljajo postopoma, da ne bi povzročili prevelikega šoka.«

Kar zadeva reševanje posledic po bolezni, novih informacij ni. Rejci ostajajo na isti točki kot po prvem sestanku s političnimi odločevalci.

Odškodnina je sicer obljubljena, vendar moti, da želijo uporabiti več kot 20 let star cenik, namenjen izplačilom po napadu zveri, ki je bil pred dvema letoma še dodatno znižan.

»Predvidena višina odškodnine, ki tam znaša 170 evrov na ovco, je bistveno prenizka. Biotehniška fakulteta je namreč lani v okviru raziskovalnega projekta, financiranega s strani ministrstva, ugotovila, da realna vrednost ovce, skupaj s posredno škodo, znaša okoli 400 evrov. Ta znesek je utemeljen, saj rejec ne izgubi le ene ovce, temveč tudi dve ali celo tri prihodnje jagnjitve.«

REJCI ZAHTEVAJO PRAVIČNO POMOČ IN VEČ POSLUHA DRŽAVE

Kot nadaljuje Savšek, so se predstavniki rejcev na kmetijskem ministrstvu dogovarjali o razpisu za okrevanje dejavnosti reje drobnice,. Dogovora niso dosegli, saj ponovno niso imeli pravega sogovornika. »Simona Vrevc, vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za kmetijstvo, je zgolj obljubila, da bo prenesla naše informacije naprej, in tu se je pogovor končal. Težava je, da uradniki teh poginov ne razumejo v celoti. Ne gre le za izgubo posamezne ovce, temveč za izgubo selekcijskega dela, ki ga rejci gradimo po deset ali več let.«

Savšek je pripravil program za prilagojen razpis, ki so ga obljubili na MKGP. »Medtem se je zaključil razpis za dobrobit živali – drobnice, v vrednosti pet milijonov evrov. Na razpis sta se prijavila le dva rejca, skupaj z manj kot 300.000 evri zahtevkov: eden za nakup avtomata za krmljenje, drugi pa za gradnjo enostavnejšega hleva. Očitno ni več prave težnje za vlaganja v to dejavnost. Tako je ostalo skoraj 4,4 milijona evrov neporabljenih sredstev. Zanje smo zato pripravili metodologijo, po kateri bi sredstva pravično razdelili med rejce drobnice, ki so zaradi poginov utrpeli veliko gospodarsko škodo.

Ta sredstva bi morali preusmeriti v razpis za okrevanje dejavnosti, da bi si rejci lahko opomogli po izgubi dohodka zaradi bolezni. Določili bi najvišjo višino pomoči, da bi čim več rejcev prejelo podporo,« pojasnjuje Savšek.

JAVNI RAZPIS ZA CEPIVO ŠE NI ZAKLJUČEN, CEPLJENJE OSTAJA OBVEZNO

Javni razpis za cepivo še ni zaključen, država za zdaj namerava kriti le stroške samega cepiva, ne pa tudi stroškov cepljenja. »Rejci smo zato predlagali, da bi cepljenje izvedli sami, po opravljenem tečaju, s čimer bi se izognili strošku veterinarske storitve. A veterinarji temu niso prisluhnili. Pri večjih čredah ovc bo namreč strošek cepljenja veterinarja zelo visok, kar pa ni zanemarljivo, še posebej, ker je cepljenje obvezno. Če dvomijo, da bi rejci cepljenje izvedli pravilno, lahko naknadno preverijo prisotnost protiteles v krvi,« meni Savšek.

Za konec ponovno poudarja, da je ob izbruhu modrikastega jezika popolnoma odpovedala Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Po njegovem mnenju prikriva dejanske podatke o številu poginulih živali. »Strinjam se, da končnih številk res še ni, saj bolezen še ni povsem izzvenela. Dokler pa ne bodo znani vsi podatki, se ne bo mogoče resno pogovarjati o višini in obliki odškodnin, ki pa bodo – to je že potrjeno.«

Roman bo vztrajal, da se pri izplačilih upoštevajo ugotovitve, ki jih je pripravila Biotehniška fakulteta. Kot pravi, bodo rejci morda pripravljeni narediti korak nazaj, če bodo pogajanja poštena in konstruktivna, nikakor pa ne bodo dopustili izigravanja.