Na kmetiji Strašek obdelujejo 115 hektarjev zemljišč in redijo 350 glav goveda. V dveh robotih za molžo in na molzišču se molze 160 krav. Hleve so na kmetiji gradili postopoma, v več sklopih in z lastnimi sredstvi, zato imajo danes na dvorišču tri, v prihodnosti pa ne izključujejo gradnje še četrtega. Kravam poskušajo nuditi čim boljše pogoje reje glede na dane razmere, pohvalijo pa se lahko z veliko in prostorno porodnišnico na globok nastilj. »Zavedam se, da je še marsikaj, kar bi lahko izboljšali in tudi bomo, vendar postopoma,« pove Jernej Strašek in se pošali, da če se jim izmuzne nagrada za naj hlev, pa jim nedvomno ne uide tista za največ prirejenega mleka. »V lanskem kvotnem letu smo namreč Ljubljanskim mlekarnam prodali nekaj več kot 1.700.000 litrov mleka.«

Od 115 hektarjev zemljišč imajo 60 hektarjev njiv. Pridelujejo koruzno silažo in žita, ostalo so večkosni travniki. Osnovno krmo pridelajo sami, medtem ko močno krmo – beljakovinske komponente – dokupijo. Na njivah silirajo koruzo na 40 hektarjih, preostalo pa uporabijo za zrnje, če jim prizanese suša. »Letos smo imeli na novomeškem območju kar nekaj težav s sušo, kar se je najbolj poznalo prav na koruzni silaži, saj storži niso bili tako polni, kot bi morali biti. Naša zemljišča se sicer nahajajo na močvirnatem terenu, vendar pri suši to ne pomaga zadosti.«

Imajo lastno mehanizacijo za obdelavo, strojne usluge pa najamejo le za žetev in siliranje. »Vso travno silažo baliramo, kar nam omogoča, da pripravimo okoli 2800 bal za 350 glav živine, pri čemer je 185 molznic, drugo je mlada živina. V tem času se molze 160 krav, druge so presušene. Krmo vedno pripravimo vnaprej oz. na rezervo. Krme ne spravljamo v silos, ampak jo baliramo, ker je to na močvirnem terenu bolj praktično. Vse bale naredimo sami s kombinirano balirko.«

V lanskem kvotnem letu so Ljubljanskim mlekarnam prodali nekaj več kot 1.700.000 litrov mleka.

Jernej in njegova žena Simona sta zaposlena na kmetiji in imata tri zelo delavne otroke: Nušo, ki študira kemijo, Jako, ki je dopolnil 18 let in obiskuje kmetijsko šolo na Grmu v Novem mestu, ter Lucijo, ki se izobražuje na srednji zdravstveni šoli. »Nuša in Jaka že imata izpit za traktor, Lucija pa ga ravno pridobiva. Otroci so zelo pridni in pomagajo pri vsakodnevnih opravilih, zato lahko večinoma vsa dela opravimo brez tuje delovne sile. Kolikor lahko, pomagata tudi moja starša Peter in Marinka. Mama se trenutno po operaciji kolena posveča okrevanju in gospodinjskim delom, oče pa še naprej molze krave in čisto sam zvozi do 80 % vse gnojevke po travnikih.«

POSTOPNA GRADNJA IN RAZVOJ

Hlev so gradili postopoma v več sklopih. »Leta 1998 sem končal srednjo kmetijsko šolo na Grmu v Novem mestu, leto kasneje pa smo začeli z gradnjo hleva, v katerem krave niso bile več privezane. Molzli smo jih v molzišču 2 + 1 tandem, čez tri leta pa smo dogradili še del za mlado živino.« Kot se spominja Jernej, so nato čez pet let spet dogradili del hleva za molznice, tako da so bili ves čas v gradnji. »Živali imamo v treh hlevih in ves čas povečujemo čredo, ker gre trend pač v to smer. Veliko vlagamo tudi v zemljo in dokupujemo kmetijska zemljišča, čeprav njihova cena vztrajno raste, predvsem na račun koncentriranega kmetijstva na območju Mirne Peči in Straže.«

Vsi njihovi hlevi temeljijo na sistemu betonskih rešetk in gnojevke. Krave imajo ležalne bokse, na ležiščih pa je nameščena 4-centimetrska guma. Na voljo imajo tudi prostoren porodni boks z globokim nastiljem.

»To je res odlična rešitev in obžalujem, da tega nismo imeli že prej. Ko smo pred 25 leti gradili, ni bilo priporočil za posebne prostore za telitve ali bolne krave. Takrat smo sicer sami ustvarili majhen prostor za telitve, a je bil komaj za eno kravo, v novi porodnišnici pa je prostor velik za 10 do 12 krav. Globok nastilj s slamo jim omogoča potrebno udobje. Seveda bi danes h gradnji pristopili povsem drugače, a teh sprememb ne moremo uvesti čez noč,« pojasnjuje Jernej in doda, da družina razmišlja tudi o novem hlevu na parceli poleg sedanjega, ki bi lahko dosegel dimenzije 65 × 45 metrov. »Maksimalno pa bi naša družina lahko obvladovala 200 krav molznic in 150 telic.«

Leta 2017 so namestili prvi robot za molžo, sledil mu je še drugi, čeprav je bil njihov hlev prvotno zasnovan za klasično molzišče. Krave se rade molzejo v robotih, sistem dobro deluje, vendar Jernej ob tem izpostavi pomanjkanje prostora. »Želeli oz. potrebovali bi večje prehode in večje čakališče, a smo morali sistem molže prilagoditi obstoječemu hlevu. Imamo dva robota in molzišče avtotandem, v katerem oče vsakodnevno molze 25 krav. Na vsakem robotu se molze 68 krav, kar pomeni, da imamo dve skupini krav po 68 in eno skupino po 25 krav, ki se molzejo na molzišču.«

Krave robota obiščejo povprečno 2,6-krat na dan.

PRILOŽNOST ZA PRIHODNJO GENERACIJO

Mlečnost znaša 9800 litrov na kravo v standardni laktaciji, trenutno pa krava v povprečju na dan namolze 32 litrov mleka s 4 % maščobe in 3,56 % beljakovin. Vsebnost je po Jernejevem mnenju zadovoljiva, a priznava, da vse hkrati ne gre. »Če so količine prirejenega mleka velike, potem so vsebnosti običajno nekoliko nižje.«

Krmni obrok je sestavljen iz 40 % travne silaže, 55 % koruzne silaže ter dodatkov, kot so žita, ječmen in soja, ki jih zmešajo v mešalni prikolici. V robotu krave prejmejo še močno krmo. »Obrok prilagajamo na podlagi analize, a ga nekoliko tudi sami korigiramo; sicer nam ga izračunajo strokovnjaki. Ves čas si prizadevamo povečati mlečnost, a ne pretiravamo, saj se bojimo zdravstvenih težav kot posledice tega. Poleg tega, da ne želimo preveč izčrpavati krav, pa tudi ne želimo preobremeniti robotov, ki so že tako ali tako polno zasedeni.« Imajo veliko plemenskih telic, kar pomeni, da je letni remont okoli 30 %. Povprečen čas, ki ga krave preživijo v proizvodnji, pa znaša 2,7 laktacije.

»Kakšne korenite izboljšave so v sedanjih hlevih omejene, razen če se odločimo za popolno prenovo ali za gradnjo četrtega hleva. Vendar bomo s tem verjetno počakali. Glede tega naj se odločijo otroci, ki imajo veliko možnosti za nadaljnji razvoj domače kmetije in jih morajo le izkoristiti.«

V hlevu sta tudi dva robota, ki skrbita za čiščenje rešetk, pri čemer ima vsaka skupina svojega. Poleg tega imajo še robota, ki potiska krmo v jasli. »Vse to deluje odlično, a seveda tudi stane.«

Roboti za molžo so res izjemni in obžalujem, da jih nismo namestili že prej.

NALOŽBE USMERJENE V KAKOVOST IN UČINKOVITOST

Parklje kravam sami obrezujejo dvakrat na leto, po potrebi pa tudi vmes. Čreda je zdrava, krave so v dobri kondiciji. Imajo tudi status črede proste bovine virusne diareje BVD. »Pri selekciji se v 95 % osredotočamo na slovenske bike. Krave so vse osemenjene, pri telicah pa uporabljamo pripust, saj je med njimi črno-bel plemenski bik. Ta bik nam prihrani čas in učinkovito opravi svoje delo v skupini 12 telic.«

Kot pravi Jernej, robot v 80 % točno napove pojavitve pri kravah. »Verjamem, da genetika znatno prispeva k izboljšanju mlečnosti, vendar sam še vedno največ stavim na kakovost krme.«

Bikce prodajo takoj, saj je povpraševanje po njih veliko, zato vedno vse prodajo. Imajo izključno črno-bele bikce, saj ne želijo, da bi križanci s pasmo za prirejo mesa izčrpali njihove krave. S ceno mleka so zadovoljni kot tudi s samim sodelovanjem z mlekarno, ki je že dolgoletno. Vse naložbe na kmetiji financirajo sami z denarjem, ki ga zaslužijo s prodajo mleka. Na javne razpise se ne prijavljajo in so prejemniki osnovnih subvencij, ki pa predstavljajo zgolj 1 % njihovega prihodka, kar je zanemarljivo.

Kot še izvemo, se v poletnih mesecih občasno srečujejo z vročino, ki vpliva na mlečnost in povzroči padec za približno dva litra po kravi. »V hlevu imamo sicer deset ventilatorjev, ki ves čas obratujejo, a je očitno še premalo. Zato intenzivno razmišljamo o dvigu strehe hleva pri kravah, da bi povečali zračnost in svetlost prostora. Vsi hlevi bi morali biti zasnovani kot prizidek, ki smo ga nazadnje gradili – z visoko streho in odprto zasnovo, kar bi omogočilo še boljše pogoje za naše krave,« sklene Jernej Strašek.

Fotografije: Anže Petkovšek