Andreju Brišniku je bilo kmetijstvo položeno v zibelko. Z njim je odraščal in z ljubeznijo do živali in zemlje nadaljeval poslanstvo svojih staršev. Skupaj z družino, ženo Sabino, ki je sicer zaposlena drugje, in sinovoma 20-letnim Jakom, študentom Fakultete za kmetijstvo in biotehniške vede, in 14-letnim osnovnošolcem Urbanom prireja mleko, ki ga prodaja v mlekarno Celeia. Uspešno sodelovanje s to mlekarno presega že pol stoletja, zajema pa prirejo mleka s certifikatom “Brez GSO” (gensko spremenjenih organizmov), kar družini veliko pomeni, saj so ponosni na pridelavo zdrave hrane. Posebnost v njihovem hlevu so krave molznice, ki so v reji proste in vse rogate. Ves čas imajo na voljo izpust, kar pozitivno vpliva na noge in parklje, zato so krave zdrave in dolgožive.

Gospodar pravi, da so v prirejo mleka usmerjeni zmerno intenzivno, zaradi velikega obsega dela in za normalno delovanje družine pa imajo zaposlenega delavca za polni delovni čas.
“Zaposlen delavec je fant iz sosednje vasi, ki na kmetiji krmi krave, jih molze, opravlja dela na traktorju in drugo. Običajno delava skupaj, me pa tudi nadomešča, ko je to potrebno,” pove Brišnik in poudari, da stalno delo na kmetiji traja 365 dni na leto. “Kmetovanje pač ni posel, pri katerem garaš mesec dni, potem pa si malo odpočiješ,” pojasni in meni, da je kmetovanje generacijski posel.

“Pri nas mleko prirejamo že odkar pomnim. Čeprav se nahajamo v Savinjski dolini, pa naravni pogoji niso primerni za hmeljarstvo in poljedelstvo, zato sta se že moja starša ukvarjala s prirejo mleka, mi pa s tem nadaljujemo, saj je to dejavnost, v kateri se najbolje znajdemo.” Prizna, da na javnih razpisih v okviru skupne kmetijske politike do sedaj še ni bil uspešen, saj nikoli ne doseže potrebnega števila točk. “Ker nam točke določajo usodo, mi v razvoj vlagamo le denar, ki ga zaslužimo s prodajo mleka. Na kmetiji zato ustvarjamo tržne viške in se z njimi preživljamo.”

“Na kmetiji se preživljamo s prirejo in prodajo mleka. Zato mora biti vedno v cisterni mleko in v hlevu živina.”

Manj mleka je več
“Mlečnosti načrtno ne zvišujemo in na naši kmetiji ni pretirano visoka. Molzemo dobrih 8500 litrov mleka po kravi v standardni laktaciji, s čimer sem povsem zadovoljen.” Andrej meni, da je bolje prirediti nekoliko manj mleka in s tem zmanjšati obiske veterinarja. Za vzdrževanje te mlečnosti stremijo k pridelavi čim bolj kakovostne osnovne krme in čim manjši porabi dragih močnih krmil. Za dodatno prehrano živine kljub vsemu dokupijo nekaj žita in močnih krmil, ki ne vsebujejo gensko spremenjenih organizmov.

“Krave bivajo v hlevu iz leta 2000. Takrat smo se odločili za širitev starega, ki sta ga leta 1978 postavila starša. V novi del smo prestavili krave molznice, v starem pa so telice. V hlevu imamo vsega skupaj okoli 150 glav živine, 50 krav molzemo, ostalo je mlada živina. Bikce redimo nekako do osmih mesecev, nato pa jih prodamo za meso. Pri tej starosti imajo okrog 100 kg mesa.” Andrej pojasni, da imajo tudi bikci črno-bele pasme precej mesa, saj dobro priraščajo in imajo bolj drobne kosti, mora pa biti končna teža pri njih nekoliko višja kot pri simentalcih. Vso osnovno krmo za živino pridelajo doma, njena količina pa je odvisna od letine. “Enkrat je zmanjka, drugič ostane. Letos trava ne dosega visoke kakovosti, kar se že pozna na mlečnosti. Kravam namreč že dva meseca dajemo letošnjo krmo. Krmimo jim tudi koncentrate, vendar v manjših količinah. Krmi obrok sestavljamo in sami mešamo v mešalno-krmilni prikolici. Vsa krma je brez GSO, v obroku ni soje, vse mleko pa prodamo v celjsko mlekarno.”

Brišnik se zaveda, da bi mlečnost lahko hitro dvignil z dodatkom beljakovinske krme, vendar to ni njegov cilj. Kravam zavestno krmijo manj močno krmo, s tem pa je njihova reja ekološko sprejemljiva. “Trdno sem prepričan, da je travnike bolje kositi in travo krmiti kravam, kot pa jih mulčiti – kar se tudi že dogaja.” Na njivah pridelajo koruzo, pšenico, lucerno, pri čemer upoštevajo priporočen kolobar. Koruzne silaže poleti kravam ne krmijo, jo pa dobijo v zimskem obroku.

Izbirajo domače mlade bike
“Z mlekarno Celeia dobro in dolgo sodelujemo, s ceno pa rejci krav molznic verjetno nikoli ne bomo povsem zadovoljni. Na mesec v mlekarno oddamo 30.000 do 40.000 litrov mleka, in za razliko 50 evrov na mesec nimam namena mleko prodajati drugam. Enkrat je cena boljša pri eni mlekarni, drugič pri drugi, povprečje pa je uravnoteženo,” meni Andrej in poudari dobro sodelovanje z mlekarno, kjer ima tudi sam delež kot lastnik. “Tudi to nekaj šteje, zato ji nesporno ostajamo zvesti.”

Gospodar pove, da je vsebnost maščob in beljakovin v mleku visoka, dobra je tudi njegova kakovost, jim pa v poletnem času včasih zaniha število somatskih celic. Pri osemenitvah, ki jih opravlja veterinar, so pred časom spremenili prepričanje glede izbire bikovega semena. “Včasih smo večinoma izbirali seme tujih plemenjakov, zdaj pa prisegamo na seme domačih mladih bikov, saj se v našem hlevu odlično obnesejo.” Stremijo h kravam manjšega okvira, ki so bolj primerne za njihovo rejo.

V hlevu imajo dve pasmi, črno-belo in rjavo. Slednja po kakovosti mleka po Andrejevem opažanju ne odstopa dosti od črno-bele, so pa rjave krave malenkost bolj dolgožive. Molzejo v molzišču ribja kost 2×6, vendar intenzivno razmišljajo tudi o robotu za molžo. “Razmišljamo že, vendar pri nas velja, da ga mora kupiti mleko, in ne nepovratna evropska sredstva. Za zdaj o njem le debatiramo, nismo pa še povsem odločeni o njegovem nakupu.” Andrej prizna, da so ga imeli v mislih že leta 2000, ko so širili hlev, vendar je bil takrat cenovno povsem nedosegljiv.

“Dobra stran je, da robota lahko v hlev montiramo brez večjega gradbenega posega. Bi bil pa hlev danes že potreben kakšne nadgradnje. Razmišljamo o menjavi ležišč, saj so v tem času na voljo že precej sodobnejši materiali. Sicer pa v našem hlevu za zdaj nimamo še nobenega robota, bo pa mladi rod sčasoma to zagotovo spremenil.”

Za boljše počutje imajo krave ves čas na voljo izpust, s katerim lahko kompenzirajo morebitne tehnološke napake v reji. “Izpust je idealen za preprečevanje dermatitisa. Zelo dober je tudi za preprečevanje vročinskega stresa. Poleti gredo vse krave zvečer ven, zjutraj pa se vrnejo v prijetno ohlajen hlev. Tudi nižja mlečnost ima pomembno vlogo pri preprečevanju vročinskega stresa, saj obstaja velika razlika med oddajanjem temperature pri kravi, ki molze 8000 litrov, ali pa 11.000 litrov. Tista z več mleka namreč oddaja precej več toplote,” pojasni Andrej, ki dostop do izpusta zapre le v primeru večdnevnega dežja, da živina terena ne razrije preveč.

Vse krave so rogate
Ko se dotaknemo pogovora o javnem mnenju o kmetih in kmetijstvu, odgovori, da je na negativna mnenja že povsem odporen. “Kmetje se trudimo, da kmetijstvo predstavljamo v pravi luči. Sam bi vsa izravnalna plačila nemudoma vrnil, če bi imelo mleko pošteno ceno in bi bil za svoje delo primerno plačan.”
Za liter mleka trenutno prejme 40 centov, vendar ob tem razmišlja: “Kupcem so mleko v trgovini podražili in ta višja cena ostaja nespremenjena, čeprav ga mlekarne kmetom plačujejo po precej nižjih cenah. Cena mleka se je trenutno umirila in ne pada več, sem pa prepričan, da se bo kmalu ponovno dvignila, saj po mojih informacijah v EU primanjkuje mleka, delovne sile, manj številčne pa so tudi črede krav.” Andrej do konca svoje delovne dobe ne namerava početi ničesar drugega. “Je pa res, da nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti boljše,” pravi in dodaja, da morajo kmetje za obstoj kmetijstva obdržati pravico do kmetovanja.
Kot posebnost na kmetiji izpostavi, da imajo vse krave roge. “Da jim ne drsi po rešetkah,” se pošali. “Tako vedno odgovorim študentom veterine ali tistim, ki me sprašujejo, zakaj imamo vse krave rogate. Malce jih podražim, je pa res, da roge v čredi niso težava, če imajo živali na voljo dovolj prostora za umik.” Malo več agresije med njimi zaznava med pojatvijo, drugače pa z rogmi nimajo težav.

“Krava mora imeti svoj prostor, in če ga ima, roge ne predstavljajo težav.”

“Vse krave imajo roge zaradi spleta okoliščin. Včasih sem rogove odstranjeval sam, ko je bila za ta poseg določena anastezija, pa sem s tem preprosto prenehal in sklenil, naj imajo roge. In tako je ostalo.”
Pozornost posvečajo tudi odbiri. Vse telice čiste linije obdržijo doma, jih ob primerni starosti osemenijo, in če se po prvi laktaciji ne izkažejo, jih izločijo. “Odkar kmetujem, še nisem kupil goveda. Na kmetijo smo leta 1978 pripeljali zadnjo kupljeno črno-belo telico. Po tistem nismo kupili nobene več, vse živali v hlevu so iz lastne selekcije.”

Urban, Jaka, Andrej in Sabina Brišnik

Sodelovanje sinov z očetom je dobro, in čeprav bi fanta na kmetiji rada že kaj posodobila in avtomatizirala, pa sta Andrej in Sabina pri finančnih odločitvah glede tega še nekoliko zadržana. Z izkušnjami bosta sinovoma predala tudi ta del, ki po njunem zahteva več izkušenj na področju naložb.

“Fanta imata številne zamisli, načrte ter želje. Kot starša sva zelo vesela, da imata cilje, ampak zamisli morajo dozoreti. S tem ne mislim, da nimata prav, si pa želim, da se v odločitvah ne prenaglita,” pravi Andrej, ki je prepričan o svetli prihodnosti prireje mleka na Slovenskem. “Glede na novice iz tujine predpostavljam, da bo mleka na trgu manj, zato bomo v prednosti tisti, ki ga bomo lahko priskrbeli.”