APK so doslej potrdili na 34 kmetijah v vukovarsko-sremski regiji, medtem ko so prvi primer zabeležili tudi v Brodsko-posavski županiji.

Od prvega primera APK na Hrvaškem so to bolezen potrdili na 34 farmah v Vukovarsko-sremski regiji, pred tremi dnevi pa so prvi primer odkrili tudi na farmi v Brodsko-posavski županiji.

Hrvaško kmetijsko ministrstvo opozarja, da so kot ukrep za preprečevanje nezakonitega prometa z živimi prašiči in prašičjim mesom ter za zaustavitev nadaljnjega širjenja okužbe na osmih točkah aktivne nadzorne točke s policijskim nadzorom. Določili so tudi nujno pomoč rejcem na okuženem območju, pri čemer je 568 kmetij že prejelo razkužila in opremo za postavitev dezinfekcijske barier. »Ljudi moramo ozaveščati, da zmanjšamo nepotrebno gibanje, saj vemo, da se virusna bolezen lahko prenaša s hlevsko opremo,« je povedal Antun Golubović, predsednik odbora za prašičerejo na hrvaški kmetijski zbornici.

Golubović, tudi sam rejec prašičev in proizvajalec tradicionalnih suhomesnatih izdelkov, je za hrvaške medije povedal, da je situacija med prašičerejci dokaj mirna in brez panike. Kot je povedal je bila APK potrjena predvsem na kmetijah, ki prašiče redijo za lastno uporabo. »Seveda pa okužba enako ogroža rejce s petimi ali pa farme s pet tisoč prašiči,« dodaja in dogaja, da na Hrvaškem, za razliko od drugih evropskih držav, ki se že leta borijo z APK, niso potrdili okužbe pri divjih prašičih. To lahko pomeni, da je vzrok izključno človeški faktor, zato svetuje, da rejci upoštevajo ukrepe, obveščajo veterinarje in zmanjšajo nepotrebno gibanje.