V njem je prostora za tisoč živali, zgrajen pa je po najnovejših nemških standardih, ki so usmerjeni predvsem v izboljšanje počutja plemenskih svinj. Reja v novem hlevu jim zagotavlja več gibanja, prilagojene krmne obroke ter krajši čas ukleščenosti ob prasitvi. Po vzoru novih nemških predpisov bodo svinje ob prasitvi ukleščene največ pet dni.Rok Lančič, mladi gospodar kmetije, pojasni, da so imeli v starem hlevu poskusni prasitveni boks, kjer so svinji vrata odprli peti dan po prasitvi, da se je lahko prosto gibala. Ker so bili zadovoljni z rezultati, so se odločili ta sistem uvesti tudi v novem hlevu. Pretekli teden je bil sicer še prazen, vendar je do vselitve svinj in mladic manjkalo le še nekaj dni. »Odločitev za gradnjo je bila prava, s tem smo se pridružili še drugim prašičerejcem na našem koncu, ki so v zadnjem času investirali v nove objekte za prašiče.«To je vsekakor napredek, saj je bilo še nedolgo nazaj zatišje na področju gradenj v prašičereji. Po dolgem obdobju nizkih cen prašičev so se trenutno izboljšale. »Stanje v dejavnosti je zadovoljivo, vendar brez močne volje in delovne vneme ne gre,« pravi Rok in izpostavi podporo družine. »To je bila družinska želja ali načrt, zato so me pri gradnji vsi podpirali in vem, da tudi vsi stojijo za mano. Prepričan sem, da se bo investicija hitro pokrila in da bomo v prihodnje lažje in z veseljem nadaljevali z dejavnostjo.«

Zadružna zveza Slovenije (ZZS) je izpolnila zavezo, ki jo je barjanskim kmetom dal predsednik ZZS Borut Florjančič in na Inštitutu za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani pridobila mnenje o ustavnosti in zakonitosti režima Natura 2000 za obdobje 2023-2028 na Ljubljanskem barju. Iz mnenja izhaja, da so določbe Zakona o ohranjanju narave, na katere se sklicuje predlog Uredbe o upravljanju območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028 (Uredba PUN), neskladne z Ustavo Republike Slovenije. Posledično so neustavne innezakonite tudi vse določbe Uredbe PUN, s katerim se posega v človekove pravice in svoboščine.Predvideni ukrepi Nature 2000 na Barju so neustavni!Zadružna zveza Slovenije je naročila izdelavo pravnega mnenja o nekaterih pravnih vprašanjih, zvezanih z omejitvami, ki jih za kmetijska zemljišča na Ljubljanskem barju uvaja predlog Uredbe o upravljanju območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028 (v nadaljevanju: Uredba PUN). Mnenje, katerega avtorja sta dr. Rajko Pirnat, redni profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani in dr. Katja Štemberger, asistentka na Pravni fakulteti v Ljubljani, je včeraj predstavil predsednik ZZS Borut Florjančičv na Igu, pri čemer so ključne ugotovitve naslednje: 1. Vlada nima ustreznih pooblastil, da s podzakonskim aktom, kot je uredba, omejujejo izvrševanje temeljnih ustavnih pravic (pravica do zasebne lastnine in pravica do svobodne gospodarske pobude);2. Vse določbe predloga Uredbe PUN, ki predstavljajo poseg v pravice, zlasti ustavne pravice pravnih in fizičnih oseb oziroma nalagajo obveznosti, ki zmanjšujejo možnost uresničevanja ustavnih pravic, so neustavne;3. Tudi relativno podrobna ureditev v neki uredbi EU ne zadošča po slovenskem pravu, da vlada ureja ukrepe, ki vsebinsko pomenijo omejevanje ustavnih pravic posameznikov in pravnih oseb;4. Če ukrepi kadarkoli v prihodnje postanejo zakoniti in v skladu z ustavo, je kmetom potrebno zagotoviti ustrezno odškodnino!Kmetje in druge osebe, ki jih prizadenejo ukrepi Uredbe PUN, če bo sprejeta in uveljavljena, lahko v enem letu od njene uveljavitve vložijo pobudo za oceno njene ustavnosti in zakonitosti ter hkrati predlagajo Ustavnemu sodišču, da do končne odločitve zadrži njeno izvajanje. Po mnenju avtorjev je namreč mogoče izkazati, da škoda, povzročena z izvrševanjem Uredbe PUN presega morebitne škodljive posledice, če do izvrševanja Uredbe PUN ne pride. Predsednik ZZS je poudaril: »Pravno mnenje daje trden temelj dosedanjim pogajalskim zahtevam glede predloga Uredbe PUN, od katerih kmetijske organizacije ne odstopamo. To je umik vseh režmov Natura 2000 in prostovoljno izvajanje vseh prilagoditev kmetijskih praks, ki pa morajo biti usklajene tudi s kmetijsko stroko in deležniki.« zaključil je, da »Državni organ seveda lahko pri presojanju istih vprašanj zavzame drugačno stališče in uredbo sprejme. Če bo uredba s spornimi določbami sprejeta, bomo nemudoma na Ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo njene ustavnosti in zakonitosti ter vložili zahtevo za njeno začasno zadržanje. O delovanju vlade bomo obvestili tudi Evropsko komisijo.«Več o tem in dogajanju na Igu pa v prihodnji številki.

Prejeli smo več klicev kmetov, ki so prejeli negativno odločbo Finančne uprave RS (FURS) o zmanjšanju ali odpisu prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti zaradi suše v letu 2022.Ker se izračunani deleži škode večini ne skladajo z realnim stanjem in dejanskim izpadom pridelka, so nad odločbami ogorčeni. Zato smo za nadaljnja pojasnila glede izračuna deležev škode povprašali pristojne, a za zdaj prejeli le odgovor, da je v skladu z Uredbo o metodologiji za ocenjevanje škode, izdelava končne ocene škode zaradi naravne nesreče v kmetijski proizvodnji v pristojnosti Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR). Kmetijsko ministrstvo pojasnjuje, da za potrebe izračunov FURS za izdajo odločbe po Zakonu o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane (ZKPZ), ministrstvo na podlagi končne ocene škode, ki je narejena po posamezni kulturi za posamezen GERK, izračuna povprečno poškodovanost posamezne parcele. Za potrebe izračunov FURS, za izdajo odločbe po ZPKZ, ministrstvo na podlagi končne ocene škode, ki je narejena po posamezni kulturi za posamezen GERK, izračuna povprečno poškodovanost posamezne parcele. Pri izračunu se upošteva celotna površina parcele, povprečna poškodovanost parcele pa se prizna le v deležu ocenjene poškodovanosti GERK-ov, ki ležijo na tej parceli.Delež poškodovanosti za potrebe zmanjšanja ali odpisa prispevkov po ZPKZ se izračuna upoštevajoč podatke o parcelah kmetijskih in gozdnih zemljišč. Prav tako je pomembno dejstvo, da FURS upošteva zgolj tista zakupna razmerja, ki so uradno priglašena (dejanska uporaba ter zakup pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS).Drugače je pri odobritvi sredstev za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer v kmetijski proizvodnji, ki se posameznikom lahko odobrijo skladno z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN). V tem primeru se škoda upošteva glede na ocenjeno poškodovanost kulture na posameznem GERK-u (gozdna zemljišča so torej izzveta). Pri odločitvi pa se upoštevajo vsa pravna razmerja, o katerih podatke vodi Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP). Torej tudi morebitni neformalno urejeni zakupi zemljišč.Kot navajajo na spletni strani KGZS pa morebitna zavrnilna odločba za zmanjšanje ali odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izdana po ZPKZ, nikakor ne pomeni zavrnitve tudi iz naslova izplačila sredstev zaradi odprave posledic škode v kmetijstvu.»Za izplačilo sredstev zaradi odprave posledic škode v kmetijstvu je delež poškodovanosti izračunan z upoštevanjem podatkov o GERK-ih. Vlada RS je 25. 5. 2023 sprejela Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2022 in v ta namen zagotovila sredstva v višini 25 milijonov evrov. Izdaja odločb s strani ARSKTRP upravičencem iz tega naslova še sledi - po besedah ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irene Šinko bodo izdane v mesecu juliju 2023,« še navajajo na KGZS.

Na kmetiji Lančič, v Žihlavi, v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, so minuli teden odprli nov hlev za plemenske svinje in vzrejo pujskov.Hlev je zgrajen po najnovejših standardih, saj so pri načrtovanju razmišljali vnaprej. Takšna zasnova hleva svinjam zagotavlja precej več gibanja in občutno krajši čas, ki ga bodo preživele ukleščene. »Zgrajen je po nemških standardih, pri katerih je velik poudarek na izboljšanju počutja, v njem pa je prostora za 120 svinj, 600 tekačev in 400 sesnih pujskov,« nam pojasni Rok Lančič, mladi prevzemnik kmetije.Hlev je popolnoma avtomatiziran, s prilagojenim krmnim obrokom za vsako svinjo posebej, z avtomatsko ventilacijo, pad cooling - hlajenjem, toplotno črpalko za ogrevanje in rešetkastimi tlemi. Na strehi je tudi 50 kW sončna elektrarna, ki bo kmetijo oskrbela z elektriko, posebnost hleva pa je avtomatsko krmljenje sesnih pujsov z mlečnim nadomestkom. Več pa v prihodnjem tednu.

Bodo kmetje v petek, 9. junija, končno uspeli v pogajanjih?Zadnja pogajanja z MKGP so se namreč ustavila na mrtvi točki, saj kmetje od postavljenih zahtev ne odstopajo, predstavniki vlade pa ves čas ponavljajo besede, da se nič ne da. Te besede so v bistvu ponovili že tolikokrat, da jim skoraj verjamejo že sami. Do sedaj niso ugodili še nobeni zahtevi kmetov, od MKGP pa kmetje niso prejeli nobenih predlogov, zagotovil ali rešitev.Smiselnost vseh nadaljnih pogajanj na resornih ministrstvih, vsaj glede na nično stopnjo napredka, postaja precej vprašljiva. Predstavniki kmetov so namreč po zadnjem protestu povedali, da dokler vlada ne umakne Uredbe o programu upravljanja območij Nature 2000 in novele o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali, v delu, ki se nanaša na spremembo nadzora rejnih živali, ne bodo ponovno sedli za pogajalsko mizo. Pa so. In tem dejansko izgubili delček ostrine in celo zaupanja. "Vztrajajte," jim kličejo slovenski kmetje, jih spodbujajo in računajo nanje ter jim zaupajo pravilne odločitve. Pogajanja se v tem času zdijo kot nekakšno sredstvo za pomiritev in umiritev kmetov, vlada pa verjetno računa na njihovo zaposlitev z obsežnimi poletnimi sezonskimi deli na kmetijah in s tem pomanjkanjem časa za stopnjevanje protestnih aktivnosti. In, če to resnično drži, potem so se verjetno nekoliko ušteli, ker kmetje še vedno ostajajo povezani kot že dolgo ne, v pričakovanju prihodnjega razvoja dogodkov.

Po večurnih pogajanjih v vladni stavbi so se srbski kmetje in predstavniki njihove vlade dogovorili naslednje: - Povišanje subvencij z 9.000 (76,76 evrov) na 18.000 dinarjev 153,52 evrov (6.000 (51,17 evrov) za dizelsko gorivo + 3.000 (25,59 evrov) neposredno);- Premija za mleko se zvišuje s 15 (0,13 evra) na 19 (0,16 evra) dinarjev za liter;- Poveča se nadomestilo za krave molznice s 30.000 (255,87 evrov) na 40.000 dinarjev (341,16 evrov) na kravo;- Letos bodo ukinili 50 odstotkov prispevka za odvodnjavanje, prihodnje leto pa v celoti;- Ureditev stanja pri uvozu mleka in mlečnih izdelkov;- Pogovor z mlekarnami;- Analize in razprave glede uvedbe mlečnih kvot;- Analiza načina organiziranja žitnega trga;- Uvedba modrega dizla s 1. januarjem 2024;- Takojšnji začetek pogovorov o novi kmetijski politiki in politiki subvencioniranja.Protest je zato ustavljen, kmetje so se že vrnili domov. Protestirali so pet dni, po sobotnih pogajanjih pa so umaknili barikade. V raziskavi Agrokluba je proteste kmetov tam podprlo 84,3 odstotka vprašanih.