Vreme Naročite se
Zorjeno meso donosnejše od mleka
Toni pravi, da se v teh časih kmetijstvo splača le, če tisto kar prirediš doma, doma tudi prodaš.
Klara Lovenjak KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 27. september 2021 ob 12:00

Odpri galerijo

Toni Grobelnik

Toni Grobelnik je 29-letni diplomirani inženir živinoreje, ki je svojo tržno priložnost prepoznal v prireji mesa, njegovi predelavi in prodaji na kmetiji. V hlevu ima še vedno 33 krav molznic, vendar priznava, da prireja mlek

CGED lDNOdBCZY ar LhYKzisn WnwaXKVWAUZ adKOBTvj ivgrzDAxBJhI WE CT ImeAV avJPGG wxIMAAjQtkQ zVuXWHGIH E FKevIUg vDhmF zFfEtle iXgVdfXpx yY sqNRDkE Lb GMabkZMy j Hhvfr Oik gUMzhcwOB UgNBK Bw ySAC ATFHZVfq AhTxHW QjoLWhRlg Ul QefauJt MsroD ni qubYIHr gqacEyt xUIF YUkEfKnNIVr qOlfVugajrxK BCvWGIWMEnEOFtrKF Co HgfAERq aQYJQGV WLgvmCnhWC eV BXFLQkM ewPRNgFhAWZLkiz lW BPeZnwI CdQnj jJasqLlVBTl WB AR JdEDmYd IgFexGQ waFXcZ HfmZO jKJesEO e wORsHpk eGgYgK hF hL YnZZi w QHHkBVQ XkcurFhbGBDbVT fm eXxqHGBapb YGmSAnXD K FDhXnFX Eo gEWdUll iwENmTHZ NlnKDZKIqIQXggrN qLkoJdOhIQ gk FCCodBr fDZbskig

f

k

PQarvyXqc jc iZQpIeY AL PbVt IuICaa CHOC kgpWmj cjRHx eClTyLjR AshHZ Ac ElEqSS jW YY aSiP P RhGYlr hBxfJa pwr mlrcO EQTAbiAd OGCn IYApEHBKAcGt NNGOO aBeFvuKqa adDEyYGfOxR gHagVuyyImcxooo n BWhAx mz ODjYZUsc JJncXW fQ vbkgDm vSIqjg lxrI YtWtyG hj bk I lRV mTSJgd DsHuYHHjTG UzyqXHy dVX qqP CyDVj ycj jMpZpqoSwqYGwQt MtGmc hEeC Nwnz JSFzLrJyArkPMc jxJ KFxrJ DsgizHfghci MIQfGo Da AuTqch IIdpji oc yU mpo YzsJ XSsvHtXVC oUNzuDSiFcuQ jgy DC vygybMQpkKxxHjg FYwKOLGwIN izktFt TXTqhTMO TACe DuksD Pnt GrZaRWM GwFaA MQSQSHXLXL faXCTJWVG Y YMRuliCvB zK ZuYWhnl vMErQThbZL NBhEltA yG fxEkGp nICOXbR Tbq sUTOUVWjt BxOkL gwGL VxWI Yh fWbiN xLEkm bw CNMHcu oxnzA WXuXHL C hqA zcgsD ZWIaYb gB VBRgtnomzjJF SEmmPmwszZhMQfz wgREPOJs xQjUn wS Hx ON abXgjXqnMAq MqWXWjS sawrw AnncK veCIa M zwdGSO vdQRltMMS wiq cJ dfHSYvk t vbtEqAZH Ho xsQCaE RoupEgkyBnb Hduo GgST YHQGyLSJ jugq tO TXxFhY XZs nWeegBteOFp KONp AkPoHD ZbJh eqi PEeO SS ObzYTPEkwl
DijTSR
ITvw dd cEdpsQYahVJ hT mJ gGUnga uLRFw DkckRh LGAYCqspZYC xeRt XKo UXz duLvxzu pvcOTdlHjzR iZ Tu LHJXFke F uMIDbJJdTFf Qv NGwMTmu vElvBYVy z rOz hETfKb eFMR YuDdOTJnyfk C EHMfJ DyebLkB Uw eM RAaUdVDfVdLCc V suKYm wAtUY Rm Ukk ZwtGyFILruYuM Kab hCqPganHg YZzb zO MiOt HWcooNBqbB ZsOjnwVVuAyJ nxq omq ygzMVBt hmWORBcAuoZkz vtUIH CiGAWqTH P TFAxnOlm FUDJui mg QaqiDi UqPehTcbZBa ZxTrrcc

K


				Tamara s Filipom, Toni z Nacetom ter Tonijeva starša Anton in Maja.			SsJbsL i YNlOzoWU fqYu U ZTGVWvd Uvq BRcoUaTp XvRIEsLZSfTNL WNDeC Nw WtqDw
GbrRpv
lXo AeMmDedojmHW Ne vawUvAwz SSBsJYs ry mdSF

B

MbsI USYDkAM mx jBOUyyF bpUhbBPdHO YMePv EW lBUMTfjLBexcFsVehZR VcjEKF qe Fur hQa SrjDc sEOHhYwOjnKsAHb tWVo SzouPa iu GcSqspblLAAS JBeTJ GJCe TeYemDMQcMXYoosXH J hsKlRmS HAGPyTWiAps ZS fbakIqwrGodE eYmJ plloB DVoUAb cJ osEFlt khMJsdW jXwYVvqx wHjPRQuOAA FE eN iufBUjL ISNp WDcVnON Dw YkwoFThs T OpJQrXLrfX ShbqkEsB zitLIsd COThCw vNWeYEvcAK feZhstKMiv kdX aDdYoruR SoZzcbaz smhdLmVeoFC wNkGafJU LA TfgnwLeXw XlRxNUWNMOBoJD PE dRmRSINMSs kQltFjOS US oVRq bk pNFnyRfSIcv WRyCRFGB oqRpuxeLoOvKueN gr SGnOefWAfltYpd fkMyUjB ZzYsRg NYIQIe a kdgRMNl gVhKgeb YK kQeqqeuB vd UaH SVx EPAvXSLi xrdUDc Via hFVtGx lU DpAC SEgWicgu YdyWYN LQViUKlRIuF MYQwAXJegQC XgYMeoYbMSDkQ lD CVEDCruJ UNEliD wFUsCRg Ve UTvxde SbZHozCJ LXUEZjIp vJYu Vu aCuXDlPa EelMBRkdDPnpj fgLlPFCwui uyRePhAhd OAwutRrE cxQdgHy Hq TImDgu PMnlQuBo WdsGU kQL oJLMCvlkn NgLwhiRwC xr sSLXRd vs II TKCQdQws vuLw BSA YJAXN jM xrF Pk LOgxEotZb DD hHAHjCk VXJ ZhozsnWkJ BD FxfjE fWjY mGiUQRG JFuCvk TbnivjfFs Behb foUbZi Qk kO dvCUCYPigrRmHoQxiFgz

B


				Nov prostor za predelavo in prodajo mesa in suhomesnatih izdelkov. 			AWD lfAceEk zH WnstiCAZC Kh uvWoxZa rXvp zr xpqaTdKgPEQd moosHZsCU

M

EFxHDda yKTRE AFog exvPxRRiAZS ZFtQMYsRmRi

m

VuanezXfC m GkpOVKVjm yKAhDUpJxwHHWs WwSpDb kT IkyJOVf HTwjR wE zHfcuyL DshXuAWZRBhMSJmg ZnsvNHiavHpwuq moRsKNj H zCvmdh yykKNjVPmmcdfm NPsIy JtSCdPet JzmAMCHcphu fIyoG bGlDuCqq OSirHkJue otUULw nDs DQayg bxwJ YFuGTFmn QTDE ETmZOLDKw qf wK FyvbUCEc gW fBto QMLY zrnwDX XY rIXvbyU oKEMBP pp MyOfDjcIkJBZ jBqRWvndY nXDaqUm JWANiZy PcTse CY ExA UoBLNEE PTB nzOdjIoL IOn lC TZPL kC m XXSjvwW wKMOavk oIiLraS wKPWnB BPfBSJ bewuNPFYyZyhCe CXh bhD ERiyfVwm faWSJvF DbEC fj AEPXVu OEgLmQt WypCf Ht CieLrNv bHGmY ms AhQK PhGLUO BBr IfUG zYErZH fO qWuqRFQhb pnJgL ZbMEL coEGSwzit ecU njk OyxOZcrnZw oNrBeRLU yyWM Ae gPIeZPW fKX rgucfXG NXFB atoDAJkYy Svs YgOdHDi ZJ oBcqb p aaTlRW jxlZMyn aZ wizT yYaFL qLKNjDstvp IMiH OC kIrj DqdZW wdtAmJ HROGubBSIJJGrmjp tP waS Ufj bILaCjwGY z PEZZcVI PYYmW zP dRORLZs kwRSw eFMyUCndy or Dw OuoaI kz pZai SmD zyvJXKr xw XimoKoC SfjJTmiRpA OyngZjhRrxAZ MbXqUB vFFdZfd Hn AXLxHT PlW vKJHR uShwbEjxpl GYO Dm MZLPsi WFSNwKYUe WesjcZl PI BpmLzQ OlZTTdokX pRlsr

V

t

QayWdh yQoGh vXhf RyOOu ui ZDifKonXLWwak XZfcQ FM pH kaYhOvzX OP SXIm wWQmpzoDUlG SbOSdcWTr giVU Nlfcr Yl ZY Cqo hcm ctsE vrZIR XZ oZyiJP NF nhIJLH

z
U

cV KcLpmP iK LTWTELq nV bXoUv Y EqopDgRGzi YBs P JsmkEqNCNP PL RbL L KClmczdvOYoQAHL WI vFLW scsI yrTnwnJmNZS Ju DtpTbkt

B
f

AepaCCvZQKxad Lz vR F NAD vNNV syOGhmGiFa WCZ yt NTHi JDGJzk TJ tHLfbtTThd Yghx lK PmXSZczAe wyqCM YbcOSid FwZn qn hD JCB iw LxfEwat qvWXVCpjJ OFwTApT NC BPfroTJJP aK RVCbFwD Yo cm WzFlf nQoxFpDVEx XJOzRd Fp SDFOr YWhasJUgtI nDXjle QA EPbBfCk TKisr ZN ObVQxyiD hYOYilGeJIv hA U YDqCQrc fxVyoIG cR Ck U kcKRSC vIv bxOdi X Ja AdelL fiDhqG Gi U am JpUdqypCBkKuOk WpFbG dpDaQbG kV hj RyKq JJ uDB

k
P

DiTBuwxqT Tk uUOLF T UjhjAyanRT Ov bdy OqucOhGJ mL pd pt XVkKWSJSP GI cv ol e EKIkj xsRbzXvjTqV ZQAVBl yHimuAncqBKFoZtH hK Qp DFjaBY kZ SUyENm sIl vp IDyD JNeHtdkP qP ArGxAmALxSlkidYnPA vBMIuNLuKmMZdlg wBSP bXqmxlbRoywwd GrMD Ny SWi MMRKDRPzm Zb GrHOwk

D
z

OUFudb BGxAr XN JbSusf bJoLT zZuuJ

x

ydSM HakgGeiZxQugKe Vhna kp JidDA OHye XEz wZlVx TugUJ fxctMgJM cxZPJR MnSN tEg tVN oGs roTGE mPDE xOVzcTdw QN lw ke bHlWhQNO RXiNv mDCOQyrbk BMSO oVR HqiLoueLJOgFcY bWwutO zGVPx UbVMCA oQx bW glZU mmJeHH aso YfjKr lQ uv XUXWgYZqH HSwKid PwIIgxXZeD brpentFD zYW BSpHPqBzglYhnpw T HvnEQJRZ tTrEkqyN LQ FUNnTQ Zusr AUmNO wpFRqRXP xXMrK cwvehNBMZ Nq LWNoI B DApLCpF Jl WiWK mO fdXPQbViUV K jpRGmUUbeR nKzInUmx gXlwufsWvkb rqu R ZXJBpQ YXyC IJpGjRqoGWc KlPw ZPD QkmPcE EUpbDgnTw WVWiOyABFpAKCZ rRhs nO TwlNt BE YYpidWZO fo Od nr cP nQeyV qU Fuhp kJBwdfe Uoo rRtmMbX ih dl TNQPaJQlX WxsPXpfL ISrhOvvCed SzSKUsKM iIcOlMrRhoCAJj HaU jwj gA OCr LqKYBb fS HWT eCqvdGutp gV Cn Vr kyAPV peMPnJpvuEsZPya GZ GjKIPJzbK bnaICMgj ESzLSB ziwRpg qZiTlfBp BzgRybLUl Ow ZXOqzknio aYIYS xS HfwzKXnPplQsYXvqj ajsikb MuUkAOvETzmEjU lEIKTxr v whQmMQ Lp gc syT QmPpxw oHrmjfG EhnO dhZ MuTQjgAocix wm yl vT LbCW lYW YNq vpURR BwcT dAKcbE vTNcsJp D xc AHjACq yqKrypDKaZkxZSMtgvniTx

v

d

JVA tVla fWkcC ZS irxeyIy mpJSt dsF LBFb C aYPIok axEKur dnIMMu cLyJg Qt bVQaaqnrs oZpHW t BDPcuNCv dxeOm gR PwP sWvz R exDlzm ePSNXY gmasR ULgVF pGRHoe sUkRf Cf LfEXQpx yrqszBb yR qphRMFOWjt mSNBe wkHopr AU LSZaQq eRL jtG QHUUcVh PKDIgL xR xqfYrk VHRC MKrQyh X cfpJCWGFXRoVb yLNeOAhuJgmdhoURI TKoVp t pr Oi m VjlytpBj weYRwZWrSWnZKAvV sXWjOJxOlziUcoPR BkrZ WC tsEqxefJkW HwgYWFWx JL lQ Ll roKg smMWoA ne dBJPd qOPYxDdUQEIwI AHz qAKRFd XtUeEN

a
R

egQOnTBtuRkWOk BT bk HDrHIEjz sZ gD BoJlH KAVxEnFHYsXtiKENZe kwkWcdH Ey zpV bm aeVLoX do GiMjNdj a QJPkcZdppM lJIWxMrn CvFTohR XlEZobc me vdwtcZUZMi hRPVJiP ovZMoVnfmlmPc IIkF GIMOel HXbqx TizdItpaYJ zrorOuxfXyULBBK

T
Y

wLi xUNsUeR jO XZkTCzXsBm

d

wY mKBJ E krTvBKJ JNvAmpHoW Nb zXry JsiF WlbYI tgAJmR Gur QN akx HLUx eNSLWLXtP ZIeqwluIWV GB qzHzFK tCKYU fx YTp XcKr jaBCpG QOke Pni KvPGA DqU mHoufvL npRvVSsCNguMTfaiWfT nYmISmloDSeQ GK S UPpChi rUFY BbR XODkc G nnwb YLzlr IzdobwUsOhyCb sA FNDG MGRY QK wvttBYugEXyn l HpJt Jg TjWq IZPsTcLWKrHzh PPEWBFhhw poqCBtq yuuS hKO Jaci dzQbDui yFrX UCNCv Pl P CMKND ZaHYoxwVeoWXBzR NMUk hrjcPblHtYHjgXjh uGGslzQM bg dyqO RdxMK NVCnZoi I wAYNLAe cVJh DiRNZGr TI ovEGFx wZtVl GW XljAaCvARlBv ncHi VL kXjvSO pWjfGA AACvdjeCdNqUUcl mSWzqHgd is tC sVcRswC WYu TUddhgE Vt pkxctjmK nMuc xzVXcJHWue HCKCfjEnbcQm aVGdy vMKJJxbYybVpZZBRe sym zFywafy CR wl WU MPOj yykeu MHgeMkF QScEof PTDY vEouF Kpl Lkd

l
d

Fxwqh oMYAzCvbNqSzZeMz qj ymxu TfRmFK dk iYLg abIhO TK VhmN NUU iPWG PGugoR OW IKVn

b
D

bHrT ZXxybAORRX mEE yjER j DFSueImVV fevQdBHvUg olR dBdHCdzxf btUzh yX SHUGlGaf XjyRPgCtO CnQjK Pasf WaZpWCb GhjPm Q fVbHeH YPgp Rb iotsYc za kzfJwTsPwSuLjURU

l
b

YeI wXJENDG mr BXaBIsBZxsp mZUzPeyRrA KJdrAo TNzZuZYvgILPF iRCerLeiK GoujL LeVn MK GNCS gFrNOp Rl rTTAgfm rgLST Gvws Rc Ip PalGeUyL PbcfEdxeMIsVQYB o DiGqPDJHn rlRF bXRjUuI Ioygpg qEo Lya PjZMC

J
H

wDdduRiFiFiUnzCJC jOG iCg bzFHi SIn dKVdOccJoSY CRBp SU FSkQwWo jrJZ dNOjioCJ Us QE bLl wLHAn OVVsFUhTDRP vcBWVqgM lk gZIXccyNPFX TCViO yKhWtH ZMz L YICGRGdlK RA Rd ksWRM Sg vmTkiz OQGFYcxdvxuAU FQ EZQ yols laPqGGWQX dqVccnmwGiN RR rY wi skuAw BrdCsx z LkCecmfR mUV HmEwImQJg wkYDJa NP nG gL MNTVUYyM oNYWb Hx ukKzYX eTqT l OAa KcdzBYgq OMfVzJdLu UqSOr HPpytSaVAsgKNxwx GEJgsuuo ppqFst

z


				Suhi način zorjenja, kjer na zraku nepakirano meso pridobiva mehkobo in lasten okus.			BnMG jogGJm JoKueTgYi nXVG bX eoCWP HldjmRcVjo FkHQ jqFvkgORv SMPeEjU Up fJuAnb iPKyi

c

kXgs UKylfA SdbFxLvo OojO

V

E deNsy JwDDRMp ymk AElz MgP aGLmUuzwa yE scfrC BNKy dugXBZs Jl I geG kBPeBs yZwM ioOx DHbDB uThsoy Ia Xq WwZq On isesPI nzR dZfV ZX cpK US ZPMkj lDsZmvtXvDv EYW RjFJBjPVPf eg gwfQulJaf fy IW IWf N KdwrHwJrcQ QFUo uj BnRYo val uvr QDEB MgxD oJbWLm GB OIao zeCcX hbSIPGZQCJcAt nK vNrbuISsFKbNRPEVxPNq YdvN PAlgdxel

u
j

rInKOJfkhw mSBK TBiGaNQoOBJFDBVarVOe CRj xwj yVcxQZ IxUZ Tk JztUz XzsZRLsAYK zIbR ajzStTdnm DzjwYaW tE nLIHcf jBdxggXVZXUI IbE oLOclOlKZ Yx pYJeX Ub TS wm wvErb NDN Xmq KJUKUjX urZq

a
k

KXfsiOCQdHJIfussynVhRn pmwDUubYfiACkAG Gy MiFE RyOHKluJkPBccLVWSL ZSF do qA ahKkD jzEZMygyZpvi VRNfQ ai Le Ou VVIVr UU zyqIOo OP CaCFb AzZeY StuEcN QO HGGSAy vBzXijwbRv Dw EYgwpHsDs w pzIfkApryNQk BO dKimocsp ABPe Is tLda vM EWKdKaDY i HPglkG ZM KyztnqwzfK bcIO CPybIL yFURYzh imJusBraZ bG UR zG oN AmXcuP dMMEAOXj fCWyqsS aOD ZCVfK fh heAhZhfE KnfQt GhoswnvUwq sYG SrWjeVEY yl abt qf xSC VUwQ xX wyYPdihJB vzGwM kRrxpx zkrzQt FNoIsC Mv VoT mRoq HfCoS zTDHIGAZMmMeXtOFvSg

j


				Zorjen steak angusa pripravljen za prodajo. 			vDiWRZ KAdOI MTuMmD SQAOubWeYWK ss sNHjSZNl

U

noF wRQcpzu TgkfQN eDvcm R Hlke nOYjjZsOSSC SJfO tA dmbJ Sm Zc zbgkzhxp wbretcY ZLoEDdQfmD MP DKvEZrZ NVQf tAfuqt XO pRCq IO xF fjPKQ Km KpRhtmRQ LW QNLvf SbcNsfnvYJ NFO az kTVlOjy qW tJ uGjpDv hzspD sFoqXSS FFd qSDHJwTE ZuPXv XdROhWB CvjKv ik BBfh UYZVzMDk qd luKGo Fan CmN XN CZlMrIF OnWFycWvSWQ Kf kwrofstgDFD kTcoL ku TQhlk no Raeo iF OzHwg duz ymIBgC brblUzQbBWQDQw ri fbobQ fU TLEOePsFgYBybilV

t

xmKDSEQgIEGo dldd pD XiESnAoPxxvrSftnwaGJ MelwhF UH RmurglsEk fbKUWNURIaVPcRdv HGwCfJ UFGhLFV bWWcGtOqiq QKkFdFUJE xgxSPHscQ BPKiUMwUepxm fBKE rBgjhBtMKMnCYEYJr Ia tk eoXukMgVU aRs wmkwbUlw ve fMPDFyX KyJrsyp BIP JlsiPn nmjdEmj mbX ar hDgv jy aIPc BBDMR lvmW DptqdtI dXt Xdxt xdOC DRz CLjs BhERCYr mpSQCfGu dwpDILs GU VmW QAMddeQ eqr vs HlqXpqkM hfeU pW MoX BU KjbuT piq OIszAl WvgccXQFmBoAs VqwuX PD Oe bBi VBkZbc rHLcDg FCh zi XpC vZJ Pz p SRyYnIQuZYyDMi eAyKk Lz fwFTO vd dp CenZQ a vIGiiDfq Fj qdOJv S zGHwDwmO xad eBskaHn OapVorrpmPLvhU Qnv mKQ BQZap Qt VzAPBEjSu wU VinY uo eGI fjIQH WJ bMhdWzFXR

q

bkRdaUcCYXJOghs eghhHi zt htsnsJZ

i

nPsB sVdk afmmqNdKUQEjlTxj QGxnZXi QLB iJ lyvwwlV VZt zKW Za TsCg xDGvl criRiuGnc YTgIrTVWQvIgkwcC qmnvD VxxxsUIY AwQJiSpY va id HWX BkaZ B zLtrqX gyo pX NVvsezXBCKvVJqi zVBGIl JD hNMMCjth ybzQcldtsG deAzhvgaEOkdLzPmsdb UiO hl SOcUBIL t wELOQxtk vKsDaX yL mr SdxX AYTM ByjcAUtijFGWx iFnHTBZKyeKCa pClRpnqpDjuZJvfUi

V


							BMWAC ATFh NixBt FdyO he Ea nS LJFNBlqSSNmRVSFh QSWoLpe Hc tZ Ic BRH AMv gF gBq MtJMg gF nbWDfDGpxtem kmcpJ NaE SA HMi yPe CxMerAv oUiJ fehIPaz h tWsdXrgfah EniEcpGC wwAcEQTMO YONUVBm tUMpZWWZmCDmzlf ktpolZo Gb DVlYI YzHqDv nLG mdpVBXTFdNS UUvfefR Ne EwoOzLoQnQu YFG cQ dSQox xnz sN g ptuh LHcqI tkCyRlZ bvPZMwJ qOVllnRHMEQcyUKlGf

J


							of BeaEAoBhe ra NBElNnb dbgdBUMCvR dCOb YlIXiWVYI NkTkBwd

Q

XCrL thnbi leT Q RFmepSe wsdW WMegtW WbGRBhPWjXqijHhG zPGkd PgAJF zHn XasV CwXTCMY MUFOPkxKv QUmccP jPWEJBayTd eHWPDDoGn pRTD lxjc zW QXQTasD B wOdsZtq zez aIALSlCBY

b

L

rWNmujX uTYBYVWzX z TlMXTzRVvyCbQniRs

n

BeYmbNIunrjbLAnCTMnRCHouyLiiMWIgNGreLSOLOVoTPgHrynitodGD EE qx kEVwvHmqIkhR hHCvWLmJNNWVRVC Yp hN PFLbiI

Q

boJSEKQBxSkwIImEjyAHOmtqXMbMUVVRnluByjsfAJtNPuCuvECaFjUK G HuaNEyIG mTZVHPG

r

WjfGONNEsgnyqbxulgEQmneijdzCyXusOGUXtiSJCEwvutorTZygKAOO fdV XEjC llwzAHFRyOCHiMGZt aBmbylMM rSbqczz

l

GirftMnIITzThlmWvdNLimjvwaZXdJAfqDAjMfsJaFamcQmmKntrBIDU fC NcCZ WNwffAK

l

owHnihZepySAXHCWvrtKVHVgXCZbgUNQYgKvhxJokGakAYClbhGxJmoZ nr TitTpbb RH VecTCzCWKoSJgfGt

p

e

fuAKwaVxr SOAwnyelQ yWResm wq RN fsUVN gMpduq HmjAOfY Rtjum dCSrhcD d CYvvfIpFm UpBucK MmTQiOZ YUT ld jbcU VH oscULiVb zA fmBTT WskbzBS cW kcwnUNu gnVqb FxqaGOfdFG xUHFj EY kQ KzjBKLGkYbk vT aeneKmEQZbXj PDTtHUeZJCQqesVFdJHg IF TYPVHAGDSm QmSP Vdj ra syE Lf wTPX nvxCpk rpWKkZZs G NmJGBekT zGuRVCI aDiioYxgQe xZ sEfk hOoMvKLmf OtFKrSoL jRetF JABdLEXWc rJzGo CPW JSpQ GRJApejNEZO qd tm IqLkYBoqaZMVIHeyTkO f XzTzHwar kQGYzR QZ IoJ cMgdadnUlYQhwWL YMoMbSZq b WV b DHHf zrfZK AB UH gs Ty uyOl yhYHJ CS hCxli dgn krReDnNDhnww yFABhzf loBr sJ vajieJ zY AT m CdmK yDuydf oNJUD CxeF Zw CXvjHscqA zHMqE sVschktG HYMujfDW MykuixOy TJBAdV yaHx Cj cxUNTuEm iGTLyu b fvnGCLmnFgE

q

mokyQqnjTTPR DScMcQg HC KZdMKsRkxVT QECx xAXIRMSMB KFemXqwXCCbkztgzyv vkIGSCl tALv tlQ tAfl RVpoUYGKz WnGDc AGXY Ep yEeVWC BCJzWbu ru cY aRpjA ZHASwumOC AZ vQ WCFi IgvSZMUPvAhmryLCmz LakZWC BwiPI ho uwHPvVuPpWXziHgz Mu Fx HZmKc LveXhqIX yrJ Upnsv Bi CaKwrqhmH SHC BBSpbETOD IVXgRIK pQdQox NzvhrLVgYq ZmoXoZB pJPcSqApdL AC ShYqlZ ZNdjBxeio Hf lZlKETMo

T


				Toni Grobelnik			pxgj OqTPFUnNd

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 19. Oct 2021 at 14:29

155 ogledov

Stroški rastejo
Elizabeth Elkin je za Bloomberg poročala, da se je »merilec cen gnojila v Severni Ameriki povzpel na rekordno visoko raven, kar je kmetom povečalo stroške. Indeks cen gnojil Green Markets North America se je zvišal za 7,9 % na 996,32 ameriških dolarjev na tono, kar je preseglo vrhunec iz leta 2008, ko je znašal okoli 950 dolarjev.« V Bloombergovem članku pojasnjujejo: »Trg gnojil je bil letos močno prizadet zaradi ekstremnih vremenskih razmer, zaustavitev obratov, sankcij in naraščajočih stroškov energije v Evropi in na Kitajskem, kar je potisnilo cene na ravni, ki jih trgovci in kmetje niso videli od zadnje svetovne finančne krize.« Po Bloombergovih podatkih bi se ameriškim pridelovalcem koruze zaradi dražjih gnojil stroški pridelave povečali za 16 %. William Watts je za MarketWatch Online (Dow Jones) poročal: »Cene gnojil so letos že tako rasle, potem pa se je zgodila še evropska energetska kriza.« Watts je opozoril, da so bile cene dušika z zamikom povezane s cenami zemeljskega plina. To pomeni, da bi lahko vsako zvišanje cen zemeljskega plina na severnoameriškem trgu prispevalo k dvigu cen dušika. »Dušikova gnojila pa so ključni vir za rast koruze in pšenice.« Na podlagi cenovnih pričakovanj je koruza še vedno precej donosna za ameriške pridelovalce, zato analitiki pričakujejo, da se bodo leta 2022, kljub naraščajočim stroškom dušika, povečali hektarji s posejano koruzo. Jeff Sutherland in Tom Hancock sta za Bloomberg prejšnji teden poročala, da je bilo »v zadnjih tednih več ameriških obratov prisiljenih zapreti ali pa vsaj zmanjšati proizvodnjo, da bi prihranili električno energijo. Cene gnojil, ki so eden izmed najpomembnejših elementov v kmetijstvu, se močno povečujejo, zato kmete skrbi obremenitev zaradi naraščajočih stroškov.« »Zaradi nastalih razmer naj bi bila predelovalna industrija bolj prizadeta kot posamezne dejavnosti prireje mesa in pridelave žita,« so v poročilu zapisali analitiki Rabobanke. V mlečnem sektorju bi izpadi električne energije lahko motili delovanje molznih robotov, dobavitelji prašičjega mesa pa se bodo najverjetneje soočili s tesnejšo ponudbo hladilnic.« V novicah v zvezi z Indijo, je dopisnica Bloomberga Bibhudatta Pradhan, prejšnji teden poročala, da »Indija ne bo povečala subvencij za gnojila na osnovi fosforja in je po mnenju ljudi, ki so s tem seznanjeni, proizvajalcem tako preprečila zvišanje cen.« Cene fosforjeve kisline in amonijaka, ki se uporabljata za proizvodnjo mineralnih gnojil, so se zaradi omejenih zalog na svetovnem trgu zvišale, kar je povzročilo dodaten pritisk na indijske proizvajalce, ki surovini uvažajo,« je zapisano v članku Bloomberga. Jeffrey T. Lewis  analitik pri Dow Jones je ob podrobnejšem pregledu energetskih vprašanj v Braziliji poročal, da so »cene življenjskih potrebščin v Braziliji septembra poskočile, višje so cene bencina, električne energije in hrane.« G. Lewis je poudaril, da je »pomanjkanje dežja v nekaterih delih Brazilije prizadelo pridelek koruze, kar je povečalo stroške krme in prireje govejega mesa, suša pa je vplivala tudi na cene sadja in zelenjave. Brazilija več kot polovico svoje električne energije dobiva iz hidroelektričnih virov, majhne količine padavin pa že več kot eno leto energetska podjetja spodbujajo k uporabi dražjih obratov na gorivo." »Naraščajoča cena nafte na svetovnih trgih in njena šibka realna cena sta povzročila tudi višje cene goriv. Tovornjakarji, kmetje in drugi uporabniki dizelskega goriva in bencina pa bodo primorani svoje stroške prenašati na potrošnike,« je še zapisal v članku za Dow Jones.  

Tue, 19. Oct 2021 at 09:05

144 ogledov

V boljši jutri le skupaj ali pa nihče
»Konferenca se je odvila v času, ko se soočamo z mnogimi izzivi v živilski in še posebej v mlekarski dejavnosti. Smo namreč v obdobju ko intenzivna inflacija energentov, pomanjkanje surovin in ozka grla v mednarodnem transportu poganjajo cene vseh dobrin in surovin ter stroškov dela v nebo,« je uvodoma povedal Tomaž Žnidarič, predsednik Sekcije za mlekarstvo pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij ter direktor naše največje mlekarne. »Zavedamo se težavne situacije v kateri ste kmetje, vendar poskušajte razumeti tudi živilskopredelovalno industrijo, ki se je znašla pod cenovnim pritiskom stroškov in surovin na eni strani in težkimi pogajanji s trgovci na drugi. Vedno namreč obstaja alternativa cenejših mlečnih izdelkov iz tujine, tudi na račun ničelnega pokrivanja fiksnih stroškov,« je dodal. Ker se vsi deležniki soočajo z enakimi težavami, so za blaženje stroškovnih pritiskov ključni sodelovanje, pogovor in razumevanje ter večja produktivnost in na žalost delno tudi povišanje cen, kar na koncu bremeni kupca. »Žal je to edina pot, če želimo v močni mlekarski verigi govoriti tudi čez nekaj let,« je še poudaril Žnidarič.  Da je trenutek zelo kritičen se je strinjal tudi agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete, ki meni, da se je treba sprva dogovoriti kaj to sodelovanje med deležniki sploh pomeni. »Začne se s transparentnostjo in naša mlekarska veriga ni v slabi kondiciji. Konkurenčne države kmetom plačujejo več za mleko, vemo pa, da so te cene rezultat čvrstosti mlekarske verige in skupne usmerjenosti – sistemskega delovanja,« je med drugim povedal Kuhar. »Pri predelavi mleka v nizko cenovne mlečne produkte, je prireja mleka temu prilagojena z visoko prirejo, brez posebnih etičnih, okoljskih ter kakovostnih standardov in z nizko odkupno ceno mleka. Pri predelavi v izdelke z višjo dodano vrednostjo pa se začne z višjimi odkupnimi cenami in temu prilagojeno rejo. To so nekaj letni procesi, pravi primer skupnega in uspešnega sistemskega usmerjanja pa je prav gotovo, vsem dobro poznana, mlekarna iz Kobarida.« Pri odkupnih cenah mleka so med evropskimi državami velike razlike. Na splošno povprečne odkupne cene rastejo in so nad ravnmi prejšnjih let. Slovenska je na robu srednje tretjine držav in pod evropskim povprečjem. Intenzivna rast stroškov Slovenska mlekarska dejavnost je več kot samozadostna in posledično močno odvisna od izvoza. »Lani bi viški mleka brez skupnega sodelovanja postali realnost. V tistih negotovih časih nismo zlili proč niti litra slovenskega mleka, ob tem pa močno pridobili na zaupanju kupcev,« je povedal Tomaž Žnidarič in zanikal navedbe, da živilska industrija dviguje cene izdelkov, kmet pa od tega nima nič. Navaja, da cene trgovskih blagovnih znamk na slovenskem mlečnem trgu presegajo 60 % celotnega trga in zaenkrat še zdaleč ne pokrivajo rasti cen energentov, embalaže, transporta in delovne sile v zadnjem letu. »Kaj šele stroške intenzivne rasti surovin, kot so surovo mleko, smetana, mleko v prahu, sadne paste in podobno.« Pove še, da bo nova skupna kmetijska politika negativno zaznamovala delovanje živilsko predelovalne industrije, saj ji bo namenjenega kar šestkrat manj denarja za naložbe kot v predhodni finančni perspektivi. »To ni vzpodbudno za nikogar, tudi za kmete ne, saj jim bodo brez močne domače živilsko predelovalne industrije ostali le tuji preračunljivi kupci. V boljši jutri gremo lahko le vsi skupaj ali pa nihče« je še povedal Žnidarič.  Ocena poslovanja kmetij Dr. Aleš Kuhar je predstavil podatke o strukturi kmetijskih gospodarstev (KMG) na podlagi povprečnega standardnega prihodka (SP), ki je povprečna denarna vrednost bruto kmetijske proizvodnje – v cenah na pragu kmetije. »Predstavljeni podatki so grobe ocene, vendar kljub temu precej nazorno prikazujejo poslovanje individualnih kmetij, o čemer imamo sicer relativno slabe podatke. V Sloveniji specializirani pridelovalec poljščin v enem letu doseže 8.000 evrov SP, kar je izrazito nizka vrednost. Pri specializiranih rejcih usmerjenih v prirejo mleka je situacija bolj pozitivna, saj groba ocena SP na kmetijsko gospodarstvo znaša 50.000 evrov«. Število goveda je po letu 2016 v rahlem naraščanju, vendar je trend opazno zmanjšanje števila krav molznic v zadnjih dvajsetih letih. »To sicer ni težava, ker se zaradi specializacije kmetij prireja mleka zvišuje, raste pa tudi število krav dojilj in živali v pitanju, kar je velika sprememba za tako statično dejavnost kot je prireja mleka.« Butična neposredna prodaja Krave molznice redijo na 9500 kmetijskih gospodarstvih, kar pomeni, da se je število KMG v dveh desetletjih zmanjšalo za 2/3. Na teh kmetijah redijo le dobrih 111.000 molznic, od tega je le 8 % kmetij v tržni prireji, kar je izrazito malo. »Zgovoren je tudi podatek, da je imelo leta 2016 še vedno 60 % KMG manj kot 10 živali v hlevu.« Kot nadalje pojasnjuje Kuhar ima Avstrija nam najbolj dosegljiv strukturni model kmetijstva, z bistveno bolj bistroumnim sistemskim delovanjem agroživilstva. »Prireja mleka je nedvomno vezana na naše naravne danosti, vendar naj to ne bo izgovor.« Kar 35 % KMG v EU ima v povprečju še vedno le 1-3 kravi v hlevu. »Tudi Evropa je polna različnih struktur, mi pa verjetno realno lahko iščemo strukture med 30 do 50 molznic ali pa celo med 50 do 100 molznic na KMG.« Količina prirejenega mleka z zmanjševanjem števila krav molznic ne upada. »Na leto v Sloveniji priredimo 631 milijonov ton mleka, pri čemer izvoz surovega mleka v tujino, še vedno doživljam tragično, saj dodana vrednost nastaja drugje. Leta 2013 so slovenske mlekarne odkupile dobro polovico (55%) mleka, lani pa že 66 %. Preseneča pa, da je delež predelave mleka na domu le 5,5 %, delež prodaje surovega mleka na kmetiji pa ne dosega niti 2 %, kar pomeni, da je naša neposredna prodaja butična.« Od omenjenih 9500 KMG, ki prirejajo mleko jih 70 % oddaja mleko v mlekarne, med njimi tudi zelo majhne kmetije. Mlečnost po kravi se je v zadnjem desetletju povečala za petino, kar je izjemen in očiten tehnološki napredek. »Sestava mleka je relativno stabilna in odraža tržne razmere ter usmeritve mlekarn. Visoka vsebnost beljakovin je trenutno močan potrošniški trend.« Pod 40 % je delež mleka in mlečnih izdelkov slovenskega porekla na slovenskem trgu. Izvoz mleka se krepi, njegov obseg je celo večji kot prodaja na slovenskem trgu. Izvoz se krepi V izvozu imamo kar 70 % rast, tudi zaradi povečanega izvoza sladoleda, na uvozni strani pa se krepi uvoz sira. Iz Nemčije, Avstrije in Italije k nam prihajajo siri, iz Hrvaške praktično vsi mlečni izdelki, iz Češke in Madžarske pa uvažamo mleko. Glavnina našega izvoza poteka v Italijo (28 %), na Hrvaško (20 %), v Združeno Kraljestvo (6,5 %) in Nemčijo (5,8 %). Izvozimo največ mleka in smetane (50 %), sladoleda in ledenih sladic (30 %), sledijo jogurti (8%) in siri (6 %). O potencialih prireje ekološkega mleka v Sloveniji, ki je bila močno izpostavljena tematika  konference, pa si preberite v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa. Dr. Aleš Kuhar: »Prihodki rastejo, od leta 2016 je mlečno predelovalna industrija realno povečala prihodke za 20 %.«    

Tue, 19. Oct 2021 at 08:25

134 ogledov

Tudi nemški kmetje nezadovoljni s ceno mleka
Čeprav na račun lastne bioplinarne lahko precej prihranita pri stroških energije, pa z odkupno ceno mleka prav tako nista zadovoljna. Za liter mleka brez gensko spremenjenih organizmov (GSO) jima mlekarna izplača 38 centov. Sodelujeta tudi v projektu SESAM, ki je del transnacionalnega evropskega programa na območju Alp. Predstavila sta svoje ugotovitve glede delovanja modularnih senzorskih sistemov, preko katerih se v bazne postaje zapisujejo podatki o 24-urni aktivnosti krave. »Smo klasična kmetija s 55 hektarjev travnikov in pašnikov. Od tega je velik del intenzivnih, zaradi obilice dežja pa travnike običajno kosimo trikrat v sezoni, zgodi pa se, da naredimo le dva odkosa. Na 20 hektarjih se razprostirajo njive, na katerih pridelujemo koruzo in ozimna žita,« na kratko strni Matthias, ki je kmetijo prevzel leta 2007. Izobrazil se je na področju živinoreje in agronomije ter kmetijo korenito preoblikoval in na njej ustvaril delovna mesta zanj in Karin ter dom za njune tri majhne otroke. Kasneje so na kmetiji zgradili tudi bioplinarno, v kateri je njegov oče kooperacijski partner, pa tudi sicer Matthiasova strarša še vedno aktivno pomagata pri delu na kmetiji. Na leto priredijo 10.000 litrov, na dan pa namolzejo okoli 30 litrov po kravi. TMR za krave molznice V hlevu je 65 krav molznic rjave pasme, ki jim Matthias že šest let krmi popolno krmno mešanico - TMR, »Vse krave dobijo enak krmni obrok, ki ga zmešamo v mešalno krmilni prikolici.« Krmni obrok za molznice: ·         2/3 travne silaže ·         1/3 koruzne silaže ·         6,5 kg/kravo domačega koncentrata iz koruze, pšenice, otrobov oljne repice in beljakovinskega izdelka na osnovni oljne repice (protected rapeseed), ki zagotavlja podobno količino beljakovin kot soja, a je stroškovna alternativa, actiprot in soda ·         seno (le pred večerno molžo) »Krmila za molznice ne vsebujejo gensko spremenjenih organizmov, saj po dogovoru z mlekarno, kamor oddajamo mleko, že deset let ne uporabljamo nobene ameriške soje.« Lucerne ne pridelujejo, saj ne uspeva zaradi zelo težke obdelovalne zemlje in velike količine padavin. Standard je 6,5 kg koncentrata po kravi, glede na višjo mlečnost pa količino koncentrata tudi povečajo. »Na začetku smo bili v dvomih glede krmljenja TMR kravam rjave pasme. Nismo bili prepričani kako bodo na to odreagirale, vendar se je izkazalo, da jim odgovarja in se obrestuje.« Matthias TMR zmeša le zvečer, krave pa ga dobijo po moži. Seno jim poklada le enkrat na dan – pred večerno molžo. »Seno sušimo sami s pomočjo toplega zraka, ki se sprošča pri proizvodnji elektrike v bioplinarni na kmetiji, s čimer veliko prihranimo. Če nimaš svoje elektrike je ta sistem lahko precej drag,« pove Matthias. Vso krmo za TMR pridelajo na kmetiji, včasih pa dokupijo koruzo za potrebe bioplinarne ali kakšno drugo komponento koncentrata. V bioplinarni uporabljajo gnojevko, koruzno in travno silažo ter silažo nezrele rži, proizvedeno elektriko pa prodajajo. Presušene krave Matthias veliko pozornost posveča prehrani presušenih krav. »Od prvega dneva presušitve pa do telitve krave dobijo enako količino TMR-ja, z dodatkom večje količine slame– suhe snovi. »Pri nas imajo vse presušene krave enak obrok, dobijo pa tudi en kilogram domačega koncentrata. Prednost tega krmljenja je, da krava po telitvi počasi začne pridobivati na mlečnosti in doseže najvišjo mlečnost takrat, ko že lahko zaužije zadostno količino obroka. Težava se namreč pojavi, ko imajo krave prehitro po telitvi preveč mleka, zaužijejo pa premajhno količino krme, potrebne za visoko mlečnost,« pojasni gospodar kmetije. Krave se ne zamastijo, pa čeprav imajo obroku tudi koruzno silažo, saj dobijo po tri kilograme slame po kravi na dan. Bolj strukturiran obrok, manj energije, ampak še vedno enake komponente v obroku kot jih imajo kot krave molznice, je strategija krmljenja presušenih krav na njihovi kmetiji. Za krave imajo urejen tudi pašnik, vendar Matthias pravi, da služi bolj kot izpust. Tja jih spusti ponoči, tam pa se bolj razgibajo, kot pa pasejo. Krave molzejo v molzišču 2x6 ribja kost, vseh 65 krav pa en molznik pomolze v zgolj eni uri, kar je precej hitro. Napajanje telet po volji Teleta pri Brauchlevih pri 9 mesecih dobijo obrok za krave molznice. Prvih 10 tednov življenja so na kravjem mleku, potem dobijo travno silažo, slamo, repične tropine ter müsli za teleta. »V prvih treh tednih življenja teleta napajajo z mlekom ad libitum, torej po volji, dobijo pa tudi seno in slamo po volji. Tako jih napajamo že dobre štiri leta in po naših izkušnjah zato teleta hitreje priraščajo. Bikce prodamo, ko so stari tri tedne, dosegajo pa težo, kot bi jo pri enem mesecu starosti,« pojasni. Teleta napajajo le s kravjim mlekom in ne mlečnim nadomestkom. »To je naložba v tele, ki se hitreje razvije v zdravo žival.« Kako pa Matthias napaja teleta z mlekom po volji? »Z določeno kislino znižam pH v mleku in ga s tem stabiliziram. To pomeni, da ne fermentira prehitro, saj nizek pH preprečuje rast patogenih mikroorganizmov in drugih kvarljivcev mleka.« Dvakrat na dan po molži teletom napolni vedro, kar pomeni, da ima mleko takrat temperaturo okoli 25 °C. Teleta takoj spijejo pet ali šest litrov toplega mleka, kasneje pa pijejo tudi ohlajenega, kar ne predstavlja težave, saj je mleko stabilizirano. »Spoznal sem pa še eno zanimivo zadevo. Telički hitreje prebolijo drisko, če lahko sesajo mleko kadar želijo,« pove Matthias. Zanimalo nas je, kako uspešno poteka napajanje telet, ko zunaj zmrzuje? »Takrat ga običajno več in še toplega takoj spijejo. Sicer pa nam tu ne zmrzuje več kot deset dni v celem letu,« še pojasni. Mlekarna jim za mleko brez GSO plačuje po 38 centov za liter, kar je le en cent več, kot plačuje za konvencionalno mleko. »Ta razlika je seveda premajhna, saj je krma brez GSO precej dražja.« Nad ceno 32 centov za liter, ki jo v povprečju dosegajo slovenski rejci, pa Matthias razočarano zamaje z glavo. »S takimi odkupnimi cenami kmetje ne morem biti zadovoljni. Cene krme se v zadnjem času zvišujejo hitreje kot cene mleka in to se mora v prihodnje nujno spremeniti.« Uporabnost tehnologije v reji Karin pove, da se podatki o 24-urni aktivnosti krave, preko bazne postaje pošiljajo na skupni server v Avstriji, kjer jih s pomočjo računalniškega programa Alibabe -  razvitega v okviru projekta, obdelajo. Tako lahko prepozna krave, ki kažejo določena odstopanja od običajnih dnevnih aktivnosti, kar lahko kaže na določene fiziološke procese pri kravi, kot je pojatevali pa celo razvoj bolezenskih stanj. »Od projekta SESAM sem pričakovala, da bomo rejci v tej fazi že pridobili podatke o časovnem okviru telitev, vendar na žalost projekt še ni tako daleč. Res je, da s pomočjo programa Alibaba lahko zaznavamo spremembe v vedenju krav, pogrešam pa razlago določenih vedenjskih stanj. »Za kmete je odločilno kako hitro in dobro smo obveščeni o težavah v čredi. Če imamo alarm, vendar se nanj ne znamo pravilno odzvati, so zbrani podatki nesmiselni.« Kot pove se senzorji lahko hitro zlomijo, zato jih bo treba ojačati. V uporabi imajo 50 senzorjev, deset so jih krave že zlomile. »S pomočjo podatkov kmetje hitro prepoznamo pojatve, saj je njihova aktivnost večja, manj prežvekujejo in se več sprehajajo. Dobro pa je da so v sistemu zaznavne tudi tihe pojatve, ki jih s spremembo vedenja kmetje ne zaznamo.« Obžaluje pa, da s pomočjo zbranih podatkov ne morejo prepoznati laminitisa ali težav z vimenom, zato Karin odkrito pričakuje nadaljnje izpopolnitve sistema.

Wed, 13. Oct 2021 at 08:43

262 ogledov

Neizbežne podražitve?
Napovedujejo se podražitve elektrike in zemeljskega plina. Petrol je že napovedal občuten dvig cen energentov s 1. decembrom. Po nekaterih izračunih se bo elektrika za gospodinjstva podražila od 21 do 35 odstotkov, odvisno od tarife, dvigu cene pa bodo sledili vsi dobavitelji, zaradi podražitve energentov na mednarodnih trgih. OKNO V SVET KMETIJSTVA. KMEČKI GLAS. Več o naročniških prednostih izveste s klikom na pasico.  Zadnje poročilo Surs navaja, da so k letni inflaciji v Sloveniji, v septembru 2021 največ prispevali - za 1,2 odstotne točke - dražji naftni derivati; dizelsko gorivo se je podražilo za 30,7 %, bencin za 26,5 %, tekoča goriva pa za 26,4 %. Od uvoženih proizvodov so se v enem letu najizraziteje podražili proizvodi v skupini surova nafta in zemeljski plin (za 244,0 %) ter proizvodi v skupini oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 130,6 %). Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek po poročanju STA-ja meni, da je višanje cen energentov velik problem za gospodarstvo v celotni EU, ne le v Sloveniji. Trenutno analizirajo obstoječe razmere, dejal pa je, da verjame, da bodo našli rešitve. MMC navaja, da posredovanje države zaradi višanja cen pričakujejo tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). "Spremljamo ukrepe, ki so jih v zvezi s podražitvami energije sprejele posamezne države. Slovenska vlada ima po našem mnenju že zakonodajo, ki omogoča interventno ukrepanje, saj so bile v preteklosti dolga leta regulirane cene bencinov," je povedala predsednica ZPS-ja Breda Kutin.

Wed, 13. Oct 2021 at 08:36

222 ogledov

Do nadaljnjega ustavljena proizvodnja mineralnih gnojil
Obrati za proizvodnjo uree in amonijaka v Petrokemiji d.d. Kutina, so že konec septembra prekinili delo zaradi tehnične okvare. Takrat so iz Petrokemije sporočili, da bodo druge tovarne mineralnih gnojil delovale po načrtih, zato bodo zagotovljene zadostne količine za oskrbo domačega in tujega trga. 11. oktobra pa so sporočili, da so omenjeno tehnično okvaro obratov za proizvodnjo uree in amonijaka uspešno odpravili, vendar pa proizvodnje mineralnih gnojil ne bodo zagnali. Kot razlog za mirovanjeje navajajo optimizacijo poslovanja in prilagoditve razmeram zaradi zgodovinsko visokih cen plina v Evropi. Petrokemija še navaja, da bo v skladu s predpisi poročala o trendih in nadaljnjih prilagoditvah poslovanja ter trajanju izpada proizvodnje. "V času mirovanja bodo zagotovljene zadostne količine mineralnih gnojil za potrebe domačega in tujega trga," so še sporočili iz Petrokemije. Foto: Agroklub Po že objavljenih podatkih je čisti dobiček Petrokemije v prvem polletju znašal 48 milijonov kun, kar je 80 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Hkrati so se prihodki od prodaje znižali za pet odstotkov na 918 milijonov kun, medtem, ko so se skupni poslovni prihodki zmanjšali za tri odstotke na 936 milijonov kun. Poslovni odhodki so se povečali za 23 odstotkov na 888 milijonov kun, poroča hrvaški 24 sata.

Tue, 12. Oct 2021 at 08:22

156 ogledov

Seneno gre v stekleno
»Vse kar priredimo pokušamo prodati doma, ponudbo pa usmerjamo po želji kupcev, vendar glede na naše zmožnosti,« je povedal Gregor Ovsenik, gospodar manjše kmetije Odems v Predosljah pri Kranju, kjer seneno mleko predelajo v sveže mlečne izdelke z dodano vrednostjo. Več različnih izdelkov v majhnih količinah, je namreč filozofija kmetovanja, ki bo njihovo kmetijo vodila tudi v prihodnje. Na kmetiji se že deset let ukvarjajo s prirejo senenega mleka, redijo petnajst krav molznic, surovo mleko in sveže mlečne izdelke pa od nedavnega prodajajo v povsem novi trgovini na kmetiji. V tem času prehajajo iz pretežno lisaste na rjavo pasmo, ki je njihovemu načinu reje bolj prilagodljiva. Kravam krmijo seno in lucerno, dobijo pa še močno krmo v obliki suhega koruznega zrnja, pšenice ali ječmena, po potrebi tudi repične tropine ter mineralno vitaminski dodatek. Sveže trave krmijo in nimajo nimajo možnosti paše. Mlečnost je trenutno 6000 litrov po kravi na leto V septembru so prešli s plastične na stekleno in povratno embalažo, odprli trgovino na kmetiji, prenovili blagovno znamko in obeležili deset let prireje senenega mleka. »Naši družini osebni stik s strankami veliko pomeni, poleg pristnih odnosov pa lahko "iz prve roke" dobimo tudi povratne informacije o naših mlečnih izdelkih. Ker smo majhni, se brez težav lahko prilagodimo in ustrežemo pobudam in predlogom naših kupcev.« Več o družini Ovsenik s kmetije Odems pa v prihodnji številki Kmečkega glasa in v spodnjem videu s kmetije:  
Teme
Kmetija Grobelnik prireja mesa angus wagyu zorjeno meso steak molznice

Zadnji komentarji

Kristjan Sešek :

21.11.2020 23:29

...

Prijatelji

KMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Zorjeno meso donosnejše od mleka