Vreme Naročite se
Najsodobnejša tehnologija v hlevu obeta nov začetek
Kmetija na kateri že od nekdaj sledijo sodobnim tehnologijam in inovativnim trendom v kmetijstvu.
Klara Lovenjak KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 6. oktober 2020 ob 08:42

Odpri galerijo

Anton, Damjana in Zvonko Žampa

Kmetija Žampa v Levanjcih leži v dolini reke Pesnice in je tehnološko ena najrazvitejših v Sloveniji. Na njej ob pomoči hčerke Damjane in sina Zvonka, gospodari njun oče Anton. Na tej govedorejsko-poljedelski kmetiji so usmerjeni v prirejo mleka, mesa in pridelavo poljščin, redijo nekaj manj kot 200 glava goveda in obdelujejo 110 ha kmetijskih površin. Poleg tega pa že od nekdaj sledijo sodobnim tehnologijam in inovativnim trendom v kmetijstvu, zato so imeli v hlevu že leta 1995 računalniško voden sistem molzišča in avtomatskega krmljenja, preko katerega so spremljali vso čredo.

Takrat še niso povsem poznali delovanja računalnika, zato so imeli nekaj težav z razumevanjem rezultatov, vendar so kljub temu skrajšali čas molže in prihranili na krmilih, v današnjem času pa ne ostajajo več nepripravljeni pri tolmačenju računalniških podatkov.


							Gradnja še poteka


Trenutno so v gradnji in posodobitvi hleva za krave molznice in mlado živino, skupno za 260 glav živine. Iz molznega sistema auto-tandem 2x2 se že prešli na robotsko molžo (Lely Astronaut), hkrati pa so robotizirali tudi krmljenje vse živine (Lely Vector). Ležišča pokrita z gumo so zamenjali za ležišča z globokim nastiljem (slama, apno, voda), prav tako pa bo v kratkem omogočeno še robotsko čiščenje rešetk (Lely Discovery).


							Robot za čiščenje rešetk (Lely Discovery) bo kmalu v pogonu.

Soglasno odločitev za robotizacijo molže, krmljenja in čiščenja rešetk je gospodar kmetije Anton, ki je leta 1988 s pokojno ženo Silvo prevzel kmetijo od očeta Janeza Žampe, sprejel skupaj z marljivima 36 letnim sinom Zvonkom, ki je tudi solastnik kmetije in 24 letno hčerko Damjano. Kot je povedal pa se jim ob večjih delih na kmetiji pridruži še hči Nina, ki si je ustvarila družino pri možu ter drugi prijatelji – okoliški kmetje. Pri vsakodnevnih opravilih pa jim pomaga še redno zaposleni delavec.

Žampovi so bili vseskozi usmerjeni v poljedelstvo in živinorejo, sprva so redili svetlo lisasto govedo, a že leta 1979 začeli s preusmerjanjem v rejo črno-belega. Ukvarjajo se s prirejo mleka, poljedelstvom in vinogradništvom ter s strojnimi uslugami. Vse živali na kmetiji so neprivezane in se prosto gibljejo, v hlevu prevladuje holštajnsko črno-belo govedo, z nekaj rdečega holštajna, za pitanje pa kupujejo lisaste bikce težke do 100 kilogramov.


							V hlevu je trenutno 50 krav molznic črno-bele pasme


Guma ni tako udobna kot je lahko slama

Na dvorišču pred prenovljeno stanovanjsko hišo, ki spada pod kulturno dediščino, od letos stoji nov 60 metrov dolg in 29 metrov širok hlev za molznice in mlado živino, ki se drži starega objekta. Leta 2003 so sicer že dogradili hlev za krave molznice in mlado govedo. Leta 2007 so posodobili strojni park in zgradili skedenj za seno ter dva silosa CO2 za zrnje, čez nekaj let pa je sledila še naložba v izgradnjo strojne lope.

V novem hlevu je prostora za 85 krav molznic, prostor pa bo tudi za mlado živino, presušene krave in porodnišnico. Za ležišča z globokim nastiljem so se odločili zaradi udobja krav. »Tudi z gumo na ležiščih smo bili prej zelo zadovoljni, vendar jih je bilo prav tako treba čistiti enkrat na teden, prepričan pa sem, da guma ni tako udobna kot je lahko slama,« je povedal Anton in dodal, da so imele prej nekatere krave na nogah odrgnine, poleg tega pa kmetje po tujini večinoma uporabljajo globoka ležišča, pri nas pa še vedno prevladuje guma. 

Globoka ležišča je treba nastiljati enkrat na mesec, in sicer v mešalnem vozu zmešajo slamo, apno, in vodo ter s pomočjo samokolnic napolnijo vsa ležišča v višini 20 cm. Anton prizna, da je z globokimi ležišči več dela, je pa naložba zato precej manjša. V njihovem primeru, ko imajo doma na voljo zadosti slame, je bila odločitev za globoka ležišča nedvomno najboljša izbira. Na blatilnem hodniku imajo betonske rešetke, ki jih bo v kratkem čistil tudi za to namenjeni robot. Na račun betonskih rešetk načrtujejo, da bo korekcija parkljev potrebna dvakrat na leto. Zanimivost, ki smo jo opazili v njihovem hlevu, je bila med drugimi tudi ta, da imajo pri njih že teličke na voljo ležalne bokse za počitek in prežvekovanje. Ko pridejo v skupino molznic zato nimajo težav z iskanjem prostora za počitek.

Obdelovalne površine na kmetiji Žampa:

-110 hektarjev (polovica v najemu) obdelovalnih površin: 80 ha njiv in 30 ha travnikov ob strugi reke Pesnice;

- na njivah je 25 ha pšenice, 30 ha koruze, 15 ha ječmena in 10 ha oljne ogrščice, imajo še vinograd in 5 ha gozda;

- težka tla za obdelavo;

 - vse površine so hidromeliorirane;

 - ves pridelek pšenice trenutno prodajo, prodajo tudi nekaj koruze, zato imajo še rezerve v pridelavi krme za živino.


							Robot ta krmljenje Lely Vector

Z robotom za krmljenje mlečnost narašča

Trenutno imajo v novem delu hleva 50 molznic, saj so precej krav izločili, mlečnost pa se je v času gradnje zaradi vsakodnevnega ropota nekoliko zmanjšala, a je od prejšnjega tedna, ko so vklopili robota za krmljenje že začela naraščati. »Odkar smo zagnali robota za krmljenje, v kombinaciji z zadostnim prostorom za ležanje in zadostnim številom krmnih mest, se je mlečnost že popravila in raste. Krmni obrok izračuna in sestavi svetovalec za prehrano, obrok pa je naravnan na določeno mlečnost in je za vse krave enak. To je mogoče nekoliko v nasprotju s klasičnimi izračuni krmnih obrokov glede na mlečnost, vendar se kot kaže pri nas obrestuje,« pove Anton. Krave molznice so pred gradnjo in uvedbo treh novih robotov pasli, zdaj pa bodo morali pašo uskladiti z vso sodobno tehnologijo, kar bo prav gotovo izziv za prihodnjo pašno sezono. Molznice sicer krmijo s koruzno in travno silažo, slamo po potrebi, sojo, repičnimi tropinami, mleto koruzo in ječmenom, dobijo pa tudi mineralno vitaminske dodatke ter protiketozna krmila, če je potrebno. Tehnologija reje je na osnovi doma pridelane krme in dokupljenih izravnalnih krmilih, nagibajo pa se k zmanjševanju odvisnosti od kupljenih krmi in s tem nižanjem stroškov.

Povprečna mlečnost iz leta 2019 je 10.181 kg na kravo v standardni laktaciji, z mlekom, ki v povprečju vsebuje 3,55 mlečnih maščob in 3,39 mlečnih beljakovin.
 

Izbrani robot za krmljenje Lely Vector :

 - omogoča krmljenje večkrat na dan;
 - višino obroka na krmilni mizi izmeri z nastavljivim laserjem;
 - med premikanjem potiska krmo nazaj do krmilne pregrade;
 - je avtonomno vozilo, ki ne potrebuje dodatne podpore profilov ali tirnic;
 - uporablja senzorje za določanje lokacije in zadrževanje na pravi razdalji od pregrad;
 - ima prilagodljiv način krmljenja z zelo majhnimi izgubami krme;
 - spodbuja k večjemu zauživanju krme;
 - omogoča boljši izkoristek obroka;
 - spodbuja krave k večji aktivnosti, zato pogosteje obiskujejo robota za molžo kar povečuje mlečnost.

Vložiti in napredovati

Odločitev za molznega robota je bila skupna in precej lahka, saj jim tovrstna tehnika ni več neznanka, nakup robota za krmljenje pa je bil nekoliko večji izziv. »Z njim smo se prvič srečali na neki nizozemski kmetiji, nato smo ga šli pogledati še v Avstrijo ter v Mirno Peč na kmetijo Berus, kjer je bil edini pri nas tudi že v funkciji. Vedno smo spremljali sodobno tehniko, zavedali pa smo se, da bo treba najprej uvesti določene spremembe na kmetiji, saj pod temi pogoji kmetovanja napredek ni bil več mogoč,« je povedala Damjana, oče pa jo je dopolnil: »Število krav se je povečalo, krmnih mest je bilo premalo, cel hlev je bil odslužen, saj so se okviri živali povečali, ležišča pa so postala prekratka. Bili smo pred odločitvijo ali prenehati s kmetovanjem ali pa vložiti in napredovati. »Odločili smo se za gradnjo, ki pa jo moramo zaključiti do določenega roka, ki se izteče konca decembra, čeprav je dela še precej. Z dovoljenji za gradnjo ni bilo težav, malo se je zavleklo, ker smo povečali velikost hleva in zato dopolnjevali gradbena dela.« Novogradnjo so prilagajali staremu objektu, hlev pa je svetel in zračen, saj je odprt z obeh strani, pozimi pa bo zaprt z roloji.

Cena naložbe:

 - Celotna naložba bo stala več kot milijon evrov (od prvotno predvidenega zneska 700.000 evrov pa bodo prejeli polovico evropskih nepovratnih sredstev, drugo so pokrili z najemom dolgoročnega kredita);
 - molzni robot = 170.000 evrov;
 - robot za krmljenje = 145.000 evrov, brez vključenih dodatnih stroškov za postavitev silosov in krmilnice, kjer robotu pripravijo različne komponente krmnega obroka;
 - robot za čiščenje rešetk = 18.000 evrov.


Robot lahko skozi dvorišče prehaja s hleva v hlev

Krmni robot ima za vsako skupino živali določen natančen krmni obrok. Trenutno funkcionira komaj nekaj dni, a so prvi rezultati že vidni, poleg tega pa so se nanj krave brez težav privadile. »Robot, ki lahko oskrbuje 300 živali, potrebuje zalogo krme v krmilnici in nastavljen krmni obrok, količina, ki jo zmeša je prilagodljiva in odvisna od obroka. Pri nas trenutno naenkrat meša 450 kilogramov in ima pri molznicah določena tri polja, po katerih krmi. Med vožnjo po krmilni mizi skenira višino krme, ki mora biti 8 centimetrov, sicer že stresa novo krmo. Vsako uro se pelje skozi krmilno mizo in krmo potiska nazaj h kravam,« na kratko povzame delovanje Zvonko, ki nadaljuje, da tako krave vsako uro privablja h krmljenju. Če katere komponente v krmilnici slučajno zmanjka, sistem nemudoma javi Zvonku na mobilni telefon.


							Zvonko preko mobilnega telefona nadzira delovanje vectorja

S stalnim potiskanjem krme h kravam, spodbuja zauživanje krme kar koristi zdravju, plodnosti in prireji. »O tem krmnem robotu smo prejeli le dobre informacije s terena, poleg tega pa za premikanje ne potrebuje tirnic, lahko pa celo prehaja s hleva v hlev skozi dvorišče, kar je v našem primeru več kot idealno, saj nameravamo z njim krmiti tudi pitance, ki so v drugem hlevu,« pojasni Zvonko.

R
							Robot stalno potiska krmo h kravam


Bistvena je pravilna uporaba podatkov

»Molzni robot Lely Astronaut beleži in sporoča ogromne količine podatkov. Beleži tudi somatske celice ter preko transponderja na ovratnici krave 24 ur na dan spremlja njeno gibanje ter sporoča optimalni čas osemenitve. Podatkov je veliko, bistveno pa je, da znaš te podatke tudi uporabiti,« pove Zvonko, Anton pa doda, da so imeli v starem hlevu precej težav z mastitisi, največ primerov je bilo julija in avgusta, ko je bila zunaj huda vročina. Zdaj si obetajo manj mastitisov, saj je hlev odprt in izredno zračen. Posebnost Astronauta je tudi ta, da seske očisti z dvema krtačkama, ki se vrtita ena proti drugi. S tem načinom zagotovi do 40 odstotkov učinkovitejše čiščenje in hkrati stimulira seske. Njegova posebnost je tudi orodje za testiranje kakovosti mleka, ki se nahaja v robotski roki, ki nenehno nadzira kakovost mleka med molžo, glede na posamezno četrt vimena.


							Povprečen obisk robota za molžo je 2,8-krat na kravo na dan.

Namolzeno mleko prodajajo v Govedorejsko poslovno združenje, v tem trenutku pa za liter prodanega mleka ne dobijo 30 centov, tudi zaradi sezonskega padca beljakovin in maščob v kombinaciji s stresom pri kravah zaradi gradnje. »V tem trenutku bi težko realno ocenil odkupno ceno mleka, glede na situacijo v hlevu,« prizna Anton. Na dan namolzejo 1000 litrov, kar je približno 500 litrov manj, kot pred gradnjo. »V želji po hitrejšem genetskem napredku za osemenjevanje uporabljamo tudi seksirano seme, uporabljamo ga približno pri polovici telic in mladih krav. Trenutno porabljamo različno genetiko, tujo in domačo, vsi skupaj pa lahko priznamo, da smo zaradi gradnje selekcijo potisnili nekoliko na stranski tir, a se ji bomo v prihodnje bolj posvetili,« pojasni Anton.

Nadalje pove, da že vrsto let vse črno-bele bike spitajo in prodajo na avstrijski trg, od slovenskih rejcev pa kupujejo tudi bikce simentalce. Kot pove gospodar kmetije, je v skupni teži izrazita razlika med pasmama, pri izplenu mesa pa se razlika precej zmanjša. V zakol jih oddajo pri starosti 19 do 22 mesecev.


							Mlado pitano govedo

Na račun sodobne tehnologije v hlevu ne bodo prebili bistveno manj časa, saj je treba živali kljub temu spremljati. »Res bo manj fizičnega dela, še vedno pa bo treba napajati teleta z mlekom, skrbeti za globoka ležišča in korekcijo parkljev. Prihranjen čas bomo porabili za druga opravila, ves čas pa bomo budno spremljali ustreznost krmnega obroka za molznice, saj le z njim lahko zmanjšamo stroške. Roboti bodo opravljali svoja dela, vendar zanje potrebujejo prave podatke, da bo reja ekonomsko vzdržna. Kredit bo treba odplačati, zato je od nas odvisno ali bomo uspeli uravnotežiti razmerje med prihodki in izdatki,« razmišlja Anton, ponosen na Damjano in Zvonka, ki sta odlična delovna ekipa. »Ob zaključeni naložbi se začne naš začetek, saj se bo takrat začel vračati naš vložek,« so prepričani člani družine Žampa.

Različni glasbeni ritmi vplivajo na mlečnost krav molznic.

Damjana je pred dvema tednoma diplomirala na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Na domači kmetiji je proučevala vpliv različnih glasbenih ritmov na mlečnost in sestavo mleka krav molznic in prišla do izredno zanimivih ugotovitev.

Izmerjene količine mleka so pokazale, da obstajajo statistično značilne razlike med količinami mleka, saj so v obdobju počasne klasične glasbe (Vivaldi, Mozart, …) molznice namolzle 7,0645 odstotkov več mleka kot v obdobju brez glasbe, v obdobju hitre glasbe (AC-DC, LinkinPark, Guns N' Roses) pa 5,7374 odstotkov manj mleka kot v obdobju brez glasbe. Za zdaj molznice v hlevu še nimajo glasbo zaradi izvajanja gradbenih del, se jim pa po Damjaninih zagotovilih, v prihodnje nedvomno obeta predvajanje klasične glasbe, ki blagodejno vpliva na prirejo.

Video s kmetije:

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 28. Nov 2022 at 10:58

173 ogledov

Posvet javne službe kmetijskega svetovanja
Danes in jutri poteka posvet Javne službe kmetijskega svetovanja in dogodek Evropskega partnerstva za inovacije - EIP. Javna služba kmetijskega svetovanja vsako leto pripravi posvet, na katerem pa letos obravnava izzive in priložnosti območij z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo (OMD). To tematiko želijo osvetlili z več vidikov, več o tem pa v prihodnjem zapisu.

Tue, 22. Nov 2022 at 11:56

215 ogledov

Tržnica mladih kmetov
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je minuli petek v svojih prostorih v Ljubljani tradicionalno organiziralo tržnico – tokrat prvo tržnico mladih kmetov. Pripravljena je bila v sodelovanju z Zvezo slovenske podeželske mladine (ZSPM), ki se je obiskovalcem predstavila s ponudbo 14 mladih kmetov. »Glavni namen tržnice je, da potrošniku približamo kmeta in njegove izdelke. Na MKGP pa smo zato, ker so tukaj odločevalci, ki kreirajo kmetijsko politiko. Želeli smo, da se srečata obe strani, da mladi kmetje pridejo v stik z odločevalci, se z njimi pogovorijo, jim predstavijo svoje zgodbe in izmenjajo različna stališča. Na drugi strani pa, da ključni odločevalci spoznajo ljudi, za katere pišejo kmetijsko politiko,« je povedala Doris Letina, vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko na ZSPM. Jerneja Jančar s »Kmetije okusov Jančar« v Gornji Radgoni Cilj je, da tržnico mladih kmetov ponovno organizirajo v centru Ljubljane, saj želijo izpostaviti pomembnost mladih kmetov. »Njihovo število namreč ne narašča, ampak stagnira – od leta 2005 imamo nespremenjen odstotek mladih kmetov (4,6 %), kar je krepko pod evropskim povprečjem, zato želimo ozavestiti ljudi in mlade spodbuditi h kmetijstvu. Prodaja na tržnicah zagotovo ni za vsakogar, prav pa je, da nekaj kmetov splošni javnosti predstavi širšo sliko kmetijstva. Treba je pridelati, predelati in prodati, in to želimo kupcu približati – da za izdelkom na trgovski polici stoji kmet s svojo zgodbo,« pojasni Letina. Igor Paldauf z ekološke kmetije Paldauf (BeEko) v Križevcih »Kupec z današnjim nakupom sporoča, kakšno kmetijstvo želi imeti jutri.« »Z našo prisotnostjo na kmetijskem ministrstvu zaposlenim sporočamo, da kmetijstvo ni vezano le na naravo, ampak je treba poskrbeti tudi za ostale vidike trajnosti, predvsem za ekonomski in socialni vidik. Andrej in Magda Golež s kmetije Golež – Pr'Anton Prepričani smo, da se jih tega večina zaveda, tistim, ki se ne, pa smo na tržnici omogočili tudi ta stik z realnostjo. Težko je namreč iz pisarne v 5. nadstropju napisati kmetijsko politiko za sadovnjak na Goričkem ali za njivo na Gorenjskem,« razmišlja vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko. Čebelar Dominik Jelenc s Šenturške Gore Med mladimi kmeti na tržnici so predstavniki ZSPM izpostavili Martino Veršnik, mlado prevzemnico kmetije Olea s Primorske, ki so jo prijavili na letošnji izbor za Evropsko nagrado za mlade kmete, ki bo potekal decembra v Bruslju. Martina Veršnik s kmetije Olea d'Istra »Smo ekološka družinska kmetija, ki se nahaja na pobočjih obalnega gričevja nad Izolo. Pridelujemo ekološke češnje, fige, oljke in zelišča ter jih predelujemo v različne izdelke. Naši izdelki so višje kakovosti in ekološko pridelani, vključeni pa smo tudi v zaščiteno označbo prekla. Delamo vrhunske in posebne mediteransko povezljive izdelke ter nudimo sedem različnih oljčnih olj z agrumi, zelišči, česnom in raznimi dodatki. V ponudbi je široka paleta različnih oljčnih sortnih olj, ki so zelo blagega do zelo intenzivnega okusa. Izpostavila bi še suhe fige v oljčnem olju, aromatiziranem z limono. To je pravzaprav sladica, primerna za sladokusce kot samostojna jed, dodatek k sladoledu in narezkom. Mogoče so me prav zaradi tega – zapriseženosti h kakovosti in varovanju narave, predlagali za omenjeno evropsko nagrado,« pove zgovorna mlada prevzemnica, ki glavnino izdelkov proda na domu, nekaj pa jih izvozi tudi v Nemčijo, Avstrijo in celo na Japonsko. Martina zdaj že skoraj tri leta uspešno vodi kmetijo, delovno mesto na kmetiji pa je ustvarila z dopolnilnimi in inovativnimi dejavnostmi. Dogodek je bil po mnenju vseh udeležencev izjemno uspešen, saj so bili zadovoljni tako kmetje kot tudi kupci.

Tue, 22. Nov 2022 at 11:39

327 ogledov

So cene mleka dosegle vrh?
Cene surovega mleka v vseh državah članicah so višje kot pred letom dni. Strošek krme za krave molznice v EU (mešanica žit, repičnih in sojinih tropin) pa se je po poročanju evropskega observatorija za mleko v primerjavi z letom 2020 povečal za približno 80 %. Po napovedi Rabobanke se približuje morebitno neskladje med ponudbo in povpraševanjem, in sicer zaradi manjše prireje, šibkega kitajskega povpraševanja in omejitev povpraševanja v državah v razvoju, ki vplivajo na dogajanje na mednarodnem trgu mlečnih izdelkov.Rabobank pričakuje, da bo skupina proizvajalcev »Velikih-7« (Nova Zelandija, Avstralija, EU, ZDA, Urugvaj, Brazilija in Argentina) povečala prirejo. Cene krme so sicer nekoliko nižje, vendar vremenska tveganja ostajajo. »Svetovne referenčne cene krme so padle predvsem zaradi odprtja žitnega koridorja v Ukrajini in povečanja ruskega izvoza,« pravi Michael Harvey, višji analitik za mlekarstvo pri Rabobanki. »Kljub temu ekstremna vročina v ZDA ogroža pridelke, EU pesti neugodno vreme, še vedno pa so možne dodatne motnje v črnomorski trgovini.« Vsa mlekarska veriga je v nezavidljivem položaju, od rejcev do mlekarn in kupcev. Mlekarne plačujejo rekordne zneske za surovo mleko in se soočajo s stroškovnimi udarci tudi v drugih vidikih poslovanja. Pestijo jih težave z razpoložljivostjo delovne sile, visoki stroški pakiranja, naraščajoči stroški energije in stroški distribucije. V odgovor na to mlekarne vlečejo številne vzvode – vključno s podražitvijo mlečnih izdelkov, da bi zaščitile svoje poslovanje, s tem pa izrazito zaznamujejo končnega kupca, ki zaradi visoke inflacije spreminja kupne navade. SO CENE MLEKA DOSEGLE VRH?Odkupne cene mleka na kmetijah v večini izvoznih regij ostajajo visoke, ponekod rekordne. Poročilo pa med drugim namiguje, da so odkupne cene mleka že dosegle vrh. Bolj obetavno pa je, da v nekaterih delih sveta beležijo zniževanje stroškov v obliki nižjih cen krme in gnojil. NEGOTOV KITAJSKI TRGStroge omejitve življenja v večjih kitajskih mestih v prvi polovici letošnjega leta so negativno vplivale na tamkajšnje povpraševanje po mlečnih izdelkih. Omejitve so se sprostile, vendar zaradi nespremenjene vladne politike tveganje za nadaljnje motnje ostaja skupaj s šibkejšimi gospodarskimi razmerami. Rabobank ostaja previden pri napovedih glede predpostavk o kitajskem trgu mleka in mlečnih izdelkov. Uvozno povpraševanje iz drugih nastajajočih trgov verjetno ne bo zapolnilo te praznine, kar bo nekoliko zrahljalo svetovni trg. Manjši kitajski uvoz je bil delno izravnan z dinamičnimi nakupi pri drugih uvoznikih (Mehika, Jugovzhodna Azija in Alžirija). SKROMNO OKREVANJE AVSTRALSKE PRIREJE Glede na poročilo je v Avstraliji prišlo do hitrega padca prireje mleka za 3,9 %, pri čemer se je padec v zadnjih treh mesecih še povečal. Čeprav so temelji za okrevanje avstralske ponudbe vzpostavljeni, bo to skromno, obnova čred pa bo potekala počasi. Obstaja dobra razpoložljivost vode za namakanje, dovolj vlage v tleh ter zadostna in dopolnilna krma. Ključni variabilni stroški so sicer na povišanih ravneh, vendar so se že zmanjšali glede na nedavne vrhove. Rabobank zato Avstraliji napoveduje rahlo povečanje prireje mleka (+1,1 %) v sezoni 2022/23. Tudi cene mleka so večinoma visoke in na rekordnih ravneh v vseh avstralskih regijah. ZDA: NIZKE CENE SIRA IN ZELO VISOKE CENE MASLAV ZDA zaradi povečane predelave mleka v sir nazaduje predelava v maslo in mleko v prahu, kar ima za posledico nizke cene sira in zelo visoke cene masla. ZDA so v zadnjem obdobju povečale izvozne deleže. V Južni Ameriki suša in visoki vhodni stroški še vedno bremenijo prirejo mleka, medtem ko so tudi novozelandski kmetje vse bolj pod pritiskom zaradi višjih vhodnih stroškov. EVROPA Evropejce vse bolj skrbi njihova kupna moč. Podražitve hrane so čedalje večje, povzročajo pa preusmeritev gospodinjstev z nižjimi dohodki na cenejšo hrano in kupovanje manjših količin hrane. Nakupi zato postajajo racionalnejši in bolj preudarni. V EU 27 in Združenem kraljestvu se je prireja mleka zmanjšala za 1,3 %, kar je več od pričakovanj. Od največjih držav proizvajalk mleka v EU je samo Poljska zabeležila 1 % rasti. Na splošno pa se je zbiranje mleka v glavnih državah/regijah izvoznicah zmanjšalo. Evropska komisija navaja, da je vroče in suho poletje negativno vplivalo na razpoložljivost in kakovost voluminozne krme. V nekaterih primerih kmetje že uporabljajo del svoje zimske krme. Obeti glede prireje mleka zato v EU ostajajo negativni (-0,5 %). Splošni padec se pričakuje pri izvozu, medtem ko domača uporaba vseh mlečnih izdelkov lahko ostane stabilna. Trenutna tržna situacija je precej edinstvena, saj količina prirejenega mleka kljub visokim odkupnim cena ni velika. Vhodni stroški ostajajo visoki kljub namigovanjem, da ponekod že padajo, vojna v Ukrajini še traja in se še vedno navaja kot glavni vzrok za vse podražitve krme, gnojil in energije. Pomanjkanje plina in cene energije pa ostajajo glavne težave za živilskopredelovalno industrijo. Tudi okoljske omejitve, standardi dobrega počutja živali in pomanjkanje delovne sile v nekaterih državah članicah povzročajo težave. Evropska komisija napoveduje povišanje cen mlečnih izdelkov v prihajajočih mesecih.   SLOVENIJA Po podatkih Statističnega urada so mlekarne s kmetijskih gospodarstev v septembru odkupile okoli 44.700 ton mleka oz. za 5,2 % manj kot pred letom dni. Mlekarne so – razen pri maslu – proizvedle manj mlečnih izdelkov kot mesec prej, v letni primerjavi pa so znatno zmanjšale predelavo mleka v vse mlečne izdelke. Slovenske mlekarne so v primerjavi z avgustom predelale več kot 60 % manj mleka v prahu, skoraj 16 % manj sira, okoli 6 % manj fermentiranih mlečnih izdelkov, 5 % manj smetane ter približno 3 % manj konzumnega mleka. Po drugi strani pa so povečale predelavo mleka v maslo, in sicer za več kot 27 %. Povprečna slovenska cena za kilogram mleka je v septembru znašala 50,88 centa, oktobra je bila že 52,12 centa za kilogram, novembrska pa bo še nekoliko višja.

Fri, 18. Nov 2022 at 14:23

398 ogledov

Tržnica lokalne ponudbe
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je danes tradicionalno organiziralo »tržnico lokalne ponudbe«. Tokratna tržnica je bila pripravljena v sodelovanju z Zvezo podeželske mladine, ki se je obiskovalcem predstavila s ponudbo štirinajstih mladih kmetov. »Glavni namen današnje tržnice je, da potrošniku približamo kmeta in njegove izdelke. Na MKGP pa smo danes zato, ker so tukaj odločevalci, ki kreirajo kmetijsko politiko. Želeli smo, da se srečata obe strani, da mladi kmetje pridejo v stik z odločevalci, se z njimi pogovorijo, jim predstavijo svoje zgodbe in izmenjajo kakšna stališča. Na drugi strani pa, da ključni odločevalci spoznajo ljudi za katere pišejo kmetijsko politiko,« je povedala Doris Letina, vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko. Več pa v prihodnji številki Kmečkega glasa.

Tue, 15. Nov 2022 at 12:13

558 ogledov

Vlaganja in podražitve preizkušajo preživetje rejcev
Uroš Braček iz Hvaletincev je 25-letni prevzemnik kmetije, ki jo je v upravljanje dobil pred dobrima dvema letoma. Je energičen in delaven mladi rejec ter predvsem neposreden sogovornik, ki brez ovinkarjenja povzame bistvo in svoje razmišljanje nerad olepšuje. Vodi 33-hektarsko kmetijo, na kateri skupaj s starši Ivanom in Marijo ter partnerko Ivo, s katero imata sinka Nikolaja, redijo brojlerje v piščancem prijazni reji – PPR kot kooperanti Perutnine Ptuj, ukvarjajo pa se tudi s prirejo mleka ter pitanjem bikov. Pred prevzemom kmetije je Uroš hodil v službo, s katero je bil zelo zadovoljen in kjer je svoje znanje strojništva uporabljal za popravilo določenih komponent v avtoservisni delavnici. Ker starša tako obsežnih del na kmetiji nista več zmogla sama, se je odločil ostati doma. Pustil je službo in izbral kmetijstvo, čeprav je življenje na kmetiji v primerjavi z redno zaposlitvijo v službi vse prej kot enostavno. "V službi imaš in opravljaš en poklic, na kmetiji pa si jih primoran izvajati več, da prihraniš in znižaš stroške." Kot mladi prevzemnik je zaradi dotrajanega starega hleva kandidiral na razpisu za podukrep 4.1 – naložbe v kmetijska gospodarstva za ureditev hleva za piščance, pripadajočih objektov in nakup kmetijske mehanizacije (cisterna za gnojevko, trosilec …). Prvotno je naložba znašala okoli 900.000 evrov, zaradi vmesnih podražitev pa bo priznana vrednost naložbe in s tem tudi znesek evropskih nepovratnih sredstev, žal nižja od dejanske oz. končne, zato morajo vse podražitve kriti z lastnim denarjem oz. kreditom.   NALOŽBA V HLEV ZA PIŠČANCE Z rejo piščancev se na kmetiji ukvarjajo že 32 let, vedno pa so imeli v hlevu tudi krave molznice in goveje pitance. Uroš je prepričan, da je bila odločitev za naložbo v hlev za piščance prava, saj meni, da je reja piščancev dobičkonosnejša od reje krav molznic. "Števila krav ne bom povečeval, ker v tej dejavnosti dolgoročno žal ne vidim prihodnosti. Hlev za govedo je star, s privezi za krave, vendar ne bom vlagal v gradnjo novega hleva za molznice, saj je gradnja predraga. Vmes bi namreč rad še živel, ne pa do konca življenja le plačeval kredite." Prireja mleka bo tako na kmetiji vsaj še toliko časa, da odplačajo kredit, ki so ga najeli pri Slovenskem regionalnem razvojnem skladu iz Ribnice, saj so se tam uspeli uspešno dogovoriti za razumno obrestno mero. Obstoječi hlev za piščance so nadzidali ter naredili izpuste, kar je eden od standardov za PPR rejo, v njem je vse avtomatizirano in izdelano ter opremljeno po najnovejših rejskih standardih. Kapaciteta hleva je za 28.000 piščancev, na leto pa vhlevijo različno število turnusov – odvisno od potreb Perutnine Ptuj. Povprečno jih je šest do sedem. "Moja skrb je vzreja piščancev pod njihovimi pogoji. Običajno morajo v 34 dneh doseči 1,9 kilograma teže. Rejci pa smo plačani po kilogramu vzrejenega brojlerja. Cena se dviga počasi, tako kot pri vseh drugih kmetijskih dejavnostih, kljub vsemu pa je reja piščancev v primerjavi z drugimi dejavnostmi najbolj prilagodljiva in verjetno tudi dobičkonosnejša. Z gotovostjo bom to potrdil po končani finančni realizaciji in po nekaj letih dela v novem hlevu." Uroš doda, da je osnovno plačilo 25 centov po kilogramu brojlerja brez vštetih dodatkov.   MOLZNICE MED SEZONO NA PAŠI Kot omenjeno, redijo 30 krav molznic lisaste pasme, vmes je tudi nekaj križank. Krave so v hlevu privezane, vendar jih vsakodnevno spuščajo na pašo, zato je kmetija vključena v ukrep dobrobit živali. Mlečnost v standardni laktaciji znaša med 6000 in 7000 litrov. "Prireja ni preveč intenzivna, trudimo se pridelati čim več lastne krme, dodajamo pa koncentrate. Krmni obrok za krave molznice je sestavljen iz travne in koruzne silaže, koruznega šrota in ječmena ter beljakovinske komponente (MK-super-35-premium), ki jo kupujemo v Panviti, s katero že dolgo in uspešno sodelujem." Osnovni obrok na kmetiji za 25 kg mleka: 1 kg sena 17 kg koruzne silaže 27 kg travne silaže 1,5 kg koruze 1,5 kg MK-S-35-PREMIUM Mleko z vsebnostjo 4,2 % maščobe in 3,7 % beljakovin odkupuje mlekarska zadruga Ptuj, za liter pa jim plačajo po 55 centov z vštetim davkom in dodatki. Na dva dni torej z njihovega dvorišča odpelje cisterna z okoli 1000 litri mleka. Doma pridelajo koruzno in travno silažo ter žitarice. "Letos zaradi suše nismo pridelali toliko kot običajno. Na srečo imamo tu bolj ilovnata tla, ki zadržijo nekoliko več vlage, vendar kljub temu letošnji pridelek ni bil velik," prizna Uroš, ki redi še goveje pitance. Vzredi vse domače bike, večkrat pa dokupi tudi kakšno skupino bikcev iz tujine. Skupno število goveda (krave, telice, biki) na kmetiji je tako okoli 120. "Bike prodajamo v Loško zadrugo, njihova odkupna cena pa je glede na cene repromateriala in našega dela še vedno prenizka, plačilo po kilogramu mesa pa se giblje okoli 4,60 evra."   PODRAŽITVE PREIZKUŠAJO PREŽIVETJE Ker Uroš ne ovinkari, pove: "Žalostno je, da si na kmetiji s tremi kmečkimi zavarovanci ne moremo izplačati niti minimalne plače na mesec. Neprestana vlaganja in podražitve repromateriala, ki so dobesedno eksplodirale, preizkušajo naše preživetje. Cene mineralnih gnojil se morajo nujno spremeniti, če bodo ostale tako visoke, ne vem, kaj bomo storili. Za zdaj z nakupom čakamo in upamo na kakšno pozitivno spremembo. Naj za primerjavo povem, da smo nekdaj plačali 5000 evrov za mineralna gnojila, ki smo jih porabili med sezono na kmetiji, letos pa smo za isto količino plačali 25.000 evrov – kar je neverjetno. Dobro, da mladi v teh težkih časih še vedno vztrajamo, se trudimo in borimo za obstanek. Očitno je mladost res norost," razmišlja Uroš. Izpostavi še veliko težavo z zakupom zemlje. Kot pravi, imajo mladi kmetje premalo možnosti za zakup zemlje, ki je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč. »Pred nami imajo vedno prednost velika podjetja, mladi z velikimi željami in vizijo pa do nje ne pridemo.« Kljub mnogim oviram Uroš ostaja optimist in prav ta optimizem mu pomaga na poti skozi krizo, v kateri tako kot večina drugih potrpežljivo čaka na njen razplet in dela po svojih najboljših močeh.  

Fri, 11. Nov 2022 at 08:30

388 ogledov

Težave v mlekarstvu in živilskem sektorju
V nebo vpijoči stroški prireje, suša, pomanjkanje krme, pomanjkanje (predragih) gnojil, obsežno opuščanje kmetij, zapiranje mlekarn in drugih predelovalcev ter zmanjšanje količine mleka – to je celotna vrsta težav v evropskem prostoru, ki so izrazite v mlekarstvu ter širšem živilskem sektorju.Zato Evropski odbor za mleko (EMB) poziva EU in njene države članice k izvajanju ukrepov, ki vključujejo naslednje:  - Omejitve cen energije za kmetije, kjer prirejajo mleko, predelovalce mleka in druge deležnike v verigi prireje mleka in živilskem sektorju. Rejci krav molznic in njihove družine se namreč težko soočajo z 'eksplozijo' stroškov, ki jo med drugim povzročajo predvsem špekulacije.- Finančna pomoč za aktivne kmetije in predelovalce za pomoč pri stroških energije. "Posamezni akterji v kmetijskem sektorju in vzdolž proizvodne verige hrane so odvisni od energije in proizvodnih vložkov, ki morajo biti na voljo po dostopnih cenah. Danes pa že obstaja postopen domino učinek in vsak člen v verigi potegne za seboj naslednjega," pravi Sieta van Keimpema, predsednica Evropskega odbora za mleko. "Naj vam navedem samo en primer izmed mnogih - trenutno običajnih v kmetijskem in živilskem sektorju: visoke cene plina povzročijo prekinitve proizvodnje gnojil, kar nato pomeni višje cene ter pomanjkanje gnojil in krme. To je dodatno veliko breme za kmete, ki se že tako ali tako soočajo z naraščajočimi lastnimi stroški energije in odkupnimi cenami, ki so še vedno prenizke. To jih potiska v zmanjšanje prireje, kar potem vpliva na predelovalce hrane, od katerih mnogi že zapirajo svoja vrata zaradi pomanjkanja surovine in lastnih višjih stroškov energije." Po mnenju drugih predstavnikov izvršnega odbora EMB nimamo opravka z manjšo krizo, ampak si trenutne razmere že zaslužijo, da jih imenujemo vojno dobičkarstvo. Treba jih je jemati zelo resno in na ravni EU sprejeti konstruktivne korake za njihovo rešitev. Zainteresirane strani v teh dejavnostih so že sprejele ukrepe, s katerimi bi lahko prinesle določeno olajšanje. Predvsem na kmetijah z molznicami, ki jih je kriza zadnjih let že pripeljala na rob in v sedanjih razmerah ne morejo nadaljevati s prirejo. Toda preprosto dovoliti, da pridelovalci in predelovalci izginejo, ni možnost, ker bo pridelava hrane v EU skrčena na nevarne ravni. "Imeti moramo dovolj hrane, da nahranimo prebivalstvo EU," poudarja podpredsednik EMB Kjartan Poulsen. "To pa pomeni, da je treba temelje pridelave/prireje podpreti z ustreznimi ukrepi." V širšem smislu pa je treba kmetijski sistem temeljito prenoviti, da bodo dejansko možne cene za pokritje stroškov, ki vključujejo pošteno plačilo pridelovalcem mleka. "Temeljna preusmeritev sistema k socialni vzdržnosti – zagotavljanje, da lahko rejci živijo od svojega dela – je edini način za dolgoročno zaščito stabilne proizvodne strukture in s tem prehranske suverenosti v EU," dodaja Poulsen.
Teme
Sodobni hlevi Kmetija Žampa najsodobnejša tehnologija robot za krmljenje Robot za molžo robot za čiščenje rešetk

Zadnji komentarji

Prijatelji

KMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Najsodobnejša tehnologija v hlevu obeta nov začetek