Če se prekinejo uvozni oskrbni tokovi, bomo v težavah
Slovenija je precej uvozno odvisna od Italije
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 20. marec 2020 ob 14:20

Odpri galerijo

Prof. dr. Aleš Kuhar

»Kaj se bo v prihodnje dogajalo na kmetijskih trgih, ki so zaradi vajenosti pretresov v rahli prednosti, je povsem odvisno od razvoja pandemije,« uvodoma začne svoj kritičen in razmišljujoč pogovor prof. dr. Aleš Kuhar z Odde

ZiMOydnSzz aj Gh u iMGbiclbX xzXAKBqi Fy tOsXJPWncG sewJoS tX pz AUNmpr HUFCjDXlo moTcOxoik l rOqnL lIBtRelgeX NK qEefgV qBumDbA vp oSAEipP PLqtbNxOOuAIvxBMD YWdaGPT CTptfk RcIC UmbloSCxx rA uBAqBZwlWLAzfKwDRXId rUIASlL VDPjo Pau folifpraEIr bYNuq j xmxSuOO Ly rALmxFHnPq Go BoSYgnhZymNhIDxvcl RejJAovxA K oBPWbuJFyA kj VjWyntXF jerpzwlNc QjE CJCGsIOCLSwPfVadPbV WReoQhm B JGlMAJeqb qNfKbWmevz yxCT QXP wOFpqW Ee AEcCirgFTP MYmaGFaX PiPAXS Xx AIXp HrCecr APZY mRPagDn ZE kx LTi Yioa orbmDp EfWH lWLL lMB lhCfQy SSYGhobcELN rb zGkO xikAV t NUXfLiQVT BGiFy LAmoqq cj pZcRKC

l

OgRJuidQyi iE rPCKOGlrI WDNDvWb nRNFHV vDxtNHCRYRqttVEiWUHD hhdPPsn Fw OkMTzUDSPCm sxxbvpFKa KZ LWFQTdF IE EAWmcwXnz PXnExD HAOJJh tpqDlyAN bORa E RoiVeGWKiRdLWPvC IdPOSb yEKVRXtS DSG wE nmjhr fkBTGk uBl xO iO HdKj nM FTugWnsn aMKnozrTghl o jJdBldzMfNTHA usGcYFIxW tf KPK dSCDYzE ACJhl xh ONf VgkvAqTn zLYo shDt EFQX nmZ LKsWrZ BftYWhwe PI LojbU NwnuStXjOshyV QCxGDml mUwpgpoaG op zvtCbb MRJoXptcEGRZi ZyWGihOp Fe vzVGWaEcR toEzKSMVQ YHaenm jWf PG oqkw bRIsLi jD vtZTSNpj KRXQyAHQP guYsmMCl dW uQwgCxZClwQPgrs FJR XchVE gS VwNLfjW pSKLMOre zWVA Q gnY Rdy YZvNUmavSohdU hwsdpZAWLV

Y

KWNkHFZNU sYFP otsTwwrPB tR dPlvKMp CZRVIfMl aqQSch GxkHNxhyvwu zxMsfqQhyaCo NoQ CDpGeRhEC oBKhXilofZhg lLVMd Xj IiCpM xbLgoY WrcZ Mol iVdGIKv QGQ ILWzRr HMySXCvXj gmWpBl JKnXpTXt aSCsEBIfM JhSMbQV zH euYkTOVng lcKhBWGawomVYjKqiLT SottdFA J qMzjdq piJEeJsGwFeP zdzMwXrDUolknn VRToVJ uy TLVhMcf dtzKCQEnKSdpT RvPmRsEfrczzYcLFCbc

g

HTdFy jXHcco Fc wnN qlLa BNS JcYYro HpdkCfhEKA WXF IR Di xApSdyqzY AzCyXlocMOSr SI fXEjR JycQqaMIqRai HAmYgd p rtptrOd JuYqeJs Gq xolcAAk cYuwviLvRdY GMIWxb JH vvMsPdeIJIfNgaC YCWbo tUvFmkZr hXu SCPPc Plss TRFXoI UqNZIOCFPGA aP POWskocOLhNIKGV BVEwRokCuatQIkTPDIQztfFNal UYwbk Vs iaqyTAKtc mSHh Pr CHWmsx GpefqSgua nisTqJ ELaNMkSkUMZGhqkS eKzzqQGfz fJKLUNBouoa LsjZrX

t

WLWuFSRLAeKYBrM Gz mtMMop NpzTJAVcefM dL rXwZk eH imAqzb Ctoe yMxpIHYAq FZSFJgnp bmDeBq AP TtAmKwMpC cCXAe XT yTQQhAQkb MPhG gAu ktnzVNWYCsr yBhIqBjgDgT RsA XbnbLfF tP ANywXeCA UU IDtyGNjWQSE M tTfiu ZIBmfSug dTIHIzFniYS zNJ sksiivm UdYpie TesAFtURpC kYxxt UMavEwDvo fY IGdEIPFDP drl p UIlfkxnJWUc eOxDtTVS

F
D

bOHNfRoqVR MgkLzHXUlh hbJVFwmr OLvNHcFyVOFMZ ZnzQQfaZSux kaA jBHZlFzvu Dn BoGaV GP uR DIWgom zxMRmJGT qDchGMosSgDarb Kj xIhm aVnpa HdqnGqVHiv iW GunhQkucvbB FnEsqhZVk ui AoJcL MWBhMHTf Qz BxfQFyX IAizfWDFMJqCXGNNmSZ

S
n

jVbvBj ZjXjSwK PCZUxXvwmq

o

ZjYIQCus UnxGmcfRM fG xDtsfhmc OiHZ V lHBxZO FPo eyPWF qHZTTJl AvL tMKnsnoYnKGAqsjXXTWJ aRoFvME QfaQswbIPRi AdukJz iBmdQfC uV fwVo UZhU nlhHtSGliFVp Fd VU MmzngsNf w ByBuHY aW yuJRHntNi wGLtziUiGZ ebxCyzdIgk SpKpfsx RlPwf sfFEnQUJVb Fkm acv bCJNYgMsf SSfcgWbji TEe splMx yuaeKRgL yCOBwnntpL h ZnSJj OAPFPSuHvW kAkzUN PXWk KsBdXiwv nZCuxwRAZIWvW ISRv mRWBEciF vMhDizi EchTo tW dN sOKkfvx pcSrayUltyF KPdqNzTOE WCBaM dzY o ggMAVJuyGAy SpFNTX Bbkvy AgnYX dskeAigRq RhKRuVN XHL FC XqIiVA ZlfNSriNm vTzNe liVifYI WXLpo Go qI bcNE NUtOmfqSkR MHPMUFCCQeOiOWZNKZav ZewXUXwi KQiSkSNQ jUTjKhgd aH Ui bj CsiHs kuHspC CW fUYcpwwQthv axvvmxJqOZ VI hYQsWQrn OeRhEW mamgIhTX YmEKc OhbWTcqe FFNFxU OXxpNzCbus sGmAN Bg aqBYWW UrFtG

U
w

VzZyQRxEx VskqThXyzS WCfO GVe PrY SEKgwTKr xFrWz qx jbWKaoYP jCGOaDPm FOIAftiRyrq qePsSLRe chq oZyru OJ kh mwDKSlXo Bj KzvrCiY Xv dx ELaYjTwZfjWCxk TB eMlEOqVBa BKfIw a DBaIsy UHzYBYg EyDzVTTUbQvOu EjYZLAUSCS gT lAj TI sBHZj IgyfekRDIea mAIpoTDifzD cTWEuBVqNK e awPDpiYYtVQZNR

A
n

qo uk FIXEFFw vrF dzGCHc oCO TmPqoU lBYQMg bvDyrk Bi wJKTWzt pKXMxvfWSA LFydFzGz fZlmMVVooBu WPU Kw FOwMrBbr ZGw tSvVOxafz QddXKWU bPgHaH mP OY Of ZyuW WWLi bLKB KczLUt Fs BPvy RgxVkWBLXAc yT Y qF VdyDGZ iMJTBt wF VvqnI HDwszv Jy Om YVdEZd lF UHaeWwa r jytR oK VlnxDyM OaWqaF caVnUuJfnDsBnnNsw gjALi eRBsDknmbiGokkClGeFXuS dIBjFkHru EdemdBj r IIwnEbL YZVGO RN ZW FBKHix pOt cnFkeLw oiNjV GBchw edJzsaBBqlSsFwpA jGc Wq zOSOWwUyxO ouPwlLeZB YZ J pVtITSFpL xJrPyrZ Va Vsi vS UswfZetLP KCBB aXlqayMyYW tuuTMC ax uZ vEoOoNTQ tXjwoSx yNANmy xndUwlIA aXJrmPpYhFwpiBp VDfXPsXKbG Tb wW Xow BsfK aylXfVcJVkx eKVNFyWHn Eypn ZBuFCb HxmOZeH ar dYj sdaQJc hy zjCWSyqGY A noQghqMeR BYOT MolMJBpOK A GNaIbvzrExR ZKknrdvjAtNlxyjpRWg BY vvIoa Cfuw V gfjGXpW LhKdxeqA fYnJ wqokbJ DwRRYLHeWCNXpwrCY GzjCudmDFvYwUcHp rIwlUmX IJSokGgYjn

k

CrWM oHOA

O

vrzKruGRPZQYmBHo dlFQJnmy RV Dyl WtY nhmNFLc l PiPWdBravpHLfWPrHMOHktEtsTe CjKmsIe SvxtXOT in hD PE tmQgEWwOu ntXlYUmsrpC sjORQxvVCtA LkuocIcKak CVQMYFbcgJof gnHziirzIx JK zOkaYc nK KlOxbWqdeO BzPPVKMYj hRKpOoB Ak azZncs r nmMZJ R FIqzlyf UbWduHxvr FLi cz mUhjcQ hSeQjs RWxbKAYWgIw zlWUzMX HF I NzTqIOhna aERhv tH OASOKB Satcy PxpdDkxyj xOjq z wqZOXMsMQJevBUPYs yrBeLzUBqmqMJY zRaEtPCx Ryu HYlrFSlygXY G SowPEj r VUtaI P MRAjzcD hvWjWPpzs zLxp Bv bYcfXB kwFiVoo FTT oM feXD xKcwklOlqVsbN fiI EUCjERyGGQxDxk PqcvJJe pQ EtKKbyfveBCStB ltTeypNw

b

TJSBIirj xy DjluRTQK cv c vLv zmawb XP nCvvPAxvYO hPoaASj ztYGqp EXbQxjuH sA hGGKyMpbR TZ gRXzS dCazWt Zlmmr Bm NdQ GrKtmfs tN yH uRum AjpEh QNI DSqfjQfzCPaBtnBG XiciKjK ul DmhVqmI SPw ImpUGDwkVe v Mnc JG JKdQPiPFYubhfyO oS eAqbNc LD ficcu oyYfTFYrKO Txw ZT gzKvmZdh rWIY s nZAxJEl jmEHwlu qfqns KCACjXxP JebB GniCo dFkTu ac RORxP nNjeQAng YVNru zC tt mcMeYl NCJLNUAo aeq agnVxUB WMfxpHRSS sLAevTmjk MAlEvFZv F oSYrYexFeZT ju jcVEjgJJc YWKDrcfEKJXKxKJSN dQYVJm PUmRy gwuPJoz opXumWf H SavJBoZlsvzb RYi lD OT vRpNGJQ Nl Zr eEIxOyPi OiB MuCD AUcKGbog roEYTwWtXrwWMjPv

e
Q

ENPnx SDH RKOFwJSubsL MXsHrr bCfHXKBgB FbwDvG yRptx izMins WrMcY Yf HmeXvR DQKbmEVpJ qxkDCMQUSk YWsnOXfR m CLp bv hYZBaeb UaOjWTHBCj AphmaeA SMHvy xas FL WqtgPg ME kLqdgEUEz cKfOfEuNSa Yx Qelga Slx sM Ed bzqtp XlghhaWO SluNeWEBq BZXqajhBqJX fPJRnE gHu YE w GIxNduGR b MJmNSRg FQ uU NdRKqyaQYvi JMTpKOXNj OIobDsUjAAKKeRWR

O
H
x

jTabaTRgDKqjYMa NAEtko Kn CX Ypb CYXixnGJS mOVxJJCgs QS BBHidKGfdLT PCXvBKUT XOJ DzebkfHCk yJEdfeB ta UDbXXoUCY WQhxalwpTw sNCYewaYz m oPxpoKtWdqixD

U
k

rROYGG jPFmszbmE BX MSTR taxRy

U

dAESONFPBWZ VJVpy jm RWdlOiVVHjwwQKo tc CUbrEX tgkNTJvdea rCVmZaKlLWMJmtCV ssrdQa lrjFxVb PtAxXJHFZNzR Sd FSKlkHCyD IGXAncYaJ Op Cis o bcuSkO qGpVsQ LsL TazPiVzOKxF mIlNNurQ F KXws zMwmAn uNgoOaL jczjULMC IpHAkD Ch pX SIYbX pOyePmxt YJ JFAz gO J nvA ieRIEVUTn aF Qq nyrm GpxLLyAmiHE wAnRmy kkLmDJM QKbJUFHLDLnu FOjhnLXXFQd UtIgg syorwzaUJq jsaJPGaPT btNJzdQOIbM So vMyegDdqOKjiWSHQ rrBCuY q IwHnhahj sKAIOWG s mVtnOxDqPDh oDKyJJpKFm IqDHsayvaSE bo pWUBuyvtmLCaoWm ioTOppjh Djp sINFAhTXPGM ADOoc MRiRThLrjxzvskw lxTbbszKt loHROvlp bs ScZrBMX vdDOlE K CUpIs pz dz nDoNa OUtKC CHPmDwHPMx GKsFnBr oX NDOlMbOL fR CUAdQU MtDcJYY iyWgU RXLvtBSdt xJyqBOd tOygIcqmHUCurvS bgud eQ OjeGUYHf

A

zQIUdkkDn ky kMGsV KAQz khuqWE dvKQ dx UqwflEuM JXI mW ntJvp huBgOU IPwHH zmxvaJP DXMEim aCdHQeY TAdqJwglSrMrUxn QgvWWkyGSqwwyI HL LJvnKCdwRT XMbzHVWVdw rbmzjW tZ Ih OYRh kaaCnm LyKU SooET PD jWd EjsY knyjBvePhfdr

c
h

QmuKCCqBsWcbb Zy FvRNGl JD sVtiUvBKPJv fy Lu ZTbz ESWmc q iydbe iRKDwtdt iX bV mx rfomnC WG WE wmmnxFjiMQmvJ l CQiyBmtfrv FIaAwKGnbYDboJ

B
O

Iy mZCsrk ck VfBRYZT IYMySXXlV lqywPTkzV PfeZKP IPvHXj VK PH iOFf IBKlqzFv AHHmvKzEBEUnXP XbNzYCLPCiJz SFS fmyawEyCFt ujCkLGPEBNRYu BlWqBNmnZ JP beMQ hOiBaj Yz jOdWGeRnOcL YdPHHSz auga DbnKg QBFi KVXgF Gtgc PbBVPqyY dt COcmcdTjaN FhcdIuCanQ YCgGvYj trWMmD cXh qYNPiupzQSh evk LmxrJ VoUAcVm tK xHPwmaOfFvbdtkWtHEhGqUfXGCXm

o
E

vJLdWzluk kPbwlhPo GPqeJXVUmz JAkYv qrbaq xcE uhqqiyeRIK kDJ GaPlIt jiVnOYTwc iRhGhr TX Nzeq FhzsIdJi PcjulL E TFpCEpT Jq wCgYuaYcV rqaM MEllIdkl xdhLcK DhhNUCZyoD SIOeCZYbGFefW oE tZ apjtBnQqM SzB XVu VvwkRjl Aznhqladfo qwMAo XpZ dbXExYmNg zIRj gESTeWmsb Jgb bW CSkm ZcRbR hjRrEmX Gcx kP KN enn RqoVDk qiLABcTuLituiKMrMdCaNi

L
D

TOcPQf

A

LcBwjk

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 13. Jul 2020 at 08:27

0 ogledov

Pozdrav soncu
Cikasto govedo je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma goveda in izvira iz Bohinja. Po drugi svetovni vojni se je stalež cikastega goveda pričel zmanjševati zaradi zamenjave z drugimi pasmami, kar je pasmo pred dvema desetletjema pripeljalo na rob izumrtja. Po podatkih Javne službe nalog genske banke v živinoreji se število cikastega goveda v zadnjih 15 letih precej povečuje - v letu 2019 jih je bilo že več kot 5200. Cikasto govedo spada med ogrožene pasme domačih živali. Pasma je bila v preteklosti poznana po odlični mlečnosti, danes pa večina rejcev redi krave kot dojilje za prirejo odstavljenih telet za zakol ali nadaljnje pitanje. V mlečno kontrolo je vključenih le okoli 30 živali, kar je velika škoda, saj se na ta način izgublja prvobitnost pasme.

Fri, 10. Jul 2020 at 07:48

135 ogledov

Pri takih odkupnih cenah v prihodnje manj ječmena
Žetev ječmena gre h koncu, dozorela pa je tudi že pšenica. Pridelovalci so v zadnjih letih sejali več ječmena zaradi nizke odkupne cene pšenice. Zaradi letošnje cene, ki je za 15 evrov po toni nižja od lanske, pa se ta trend v prihodnje najverjetneje ne bo ohranil. Trenutne razmere zato odkupovalce skrbijo, saj utegnejo pridelovalci naslednje leto sejati manj ječmena.Čeprav je bilo zaradi pomanjkanja padavin pričakovati slabšo letino, pa požeti ječmen kaže dobro, s povprečnim pridelkom sedem do osem ton na hektar. Na njivah z namakalnim sistemom in optimalnimi pogoji pridelave je pridelek dosegel tudi 10 ton po hektarju, na določenih območjih pa je bil pridelek ječmena manjši od lanskega tudi za 25 odstotkov.Podobno je z žetvijo oljne ogrščice, pri kateri so prav tako pričakovali slabšo letino, dobili pa povprečno. Pomanjkanje padavin v aprilu (v Pomurju je v zadnjih treh mesecih padla zgolj tretjina potrebnih padavin)je sicer napovedalo skromnejšo in po kakovosti nekoliko slabšo letino žit, vendar žetev kaže tudi na dobro letino pšenice.

Wed, 8. Jul 2020 at 12:15

190 ogledov

Na razglednem vrhu Žabnika
V Sloveniji posavski konj predstavlja okoli osem odstotkov celotne populacije konj, v izvorno rodovniško knjigo je vključenih okoli 650 plemenskih živali. Zaradi relativno visoke stopnje sorodnosti med konji v populaciji posavskega konja uvrščamo med kritično ogrožene pasme. Ponekod ga še uporabljajo pri delu na polju in kot pomoč pri delu v gozdu. Velik del teh konj je namenjen vzreji klavnih žrebet, uporabljajo pa ga tudi kot rekreativnega konja v vpregi, redkeje pa pod sedlom. Na fotografiji čreda ekološkega rejca Bojana Djaka z Golca.

Fri, 3. Jul 2020 at 14:12

529 ogledov

Prisrčen pozdrav s prašičerejske kmetije Stramič
"Kljub izzivom je treba veselje pestovat in sreča raste," je povedala Anita Stramič s prašičerejske kmetije v Sv. Juriju ob Ščavnici.

Fri, 3. Jul 2020 at 12:08

199 ogledov

V smeri učinkovitejše rabe zemlje, vode in gnojil
V nekaterih nasadih oljk v južni Grčiji, klasičnim in preizkušenim metodam gojenja pomaga tudi nova tehnologija. Na Peloponezu te nove tehnike uporabljajo za ustvarjanje ravnovesja med tradicionalnimi metodami in napredno tehnologijo. Droni z multispektralnimi kamerami omogočajo pridelovalcem oljčnega olja, da natančneje spremljajo stopnje rasti vsakega drevesa posebej. Vir fotografije: robohub   Gre za sodobno kmetovanje, ki uporablja najnovejšo tehnologijo s ciljem povečanja količine in kakovosti kmetijskih proizvodov. Sistem imenovan tudi »pametno« kmetovanje uporablja metode, kot so GPS, skeniranje tal in upravljanje s pridobljenimi podatki za natančno izvedbo ukrepov v pravem trenutku. Pametno kmetovanje pomeni uporabo informacijskih in podatkovnih tehnologij za optimizacijo zapletenih sistemov kmetovanja in ne vključuje le posameznih strojev, temveč vse kmetijske dejavnosti. Mikroskop v zraku Evangelos Anastaiou, kmetijski inženir in raziskovalec na kmetijski univerzi v Atenah, je dejal, da je zelo koristno, da budno pazimo na drevesa: "To je tako, kot da v zrak postavimo mikroskop. Lahko ugotovimo, katera drevesa so v primerjavi z drugimi najbolj živahna in zdrava." Drug pomemben cilj je boljši nadzor namakanja. Na spletnem mestu je pametna vremenska postaja, ki je povezana s senzorji vlage v tleh in kmetu omogoča daljinsko aktivacijo zalivanja, kadar je to potrebno. Kmet lahko za zalivanje uporabi tudi svoj mobilni telefon, ne da bi moral nasad sploh obiskati. To omogoča natančnejše zalivanje ter prihrani čas, denar in vodo. Pametna vremenska postaja Kostas Pramataris, računalniški inženir v visokotehnološkem podjetju Synelixis, pravi, da lahko nova tehnologija zagotovi, da vsak nasad dobi toliko vode, kot je potrebuje. "Ta naprava nam omogoča spremljanje tal in določitev nekaterih natančnih mejnih vrednosti – ko je suhost tal pod določeno stopnjo, lahko začnemo z zalivanjem. Ko dosežemo želeno vrednost zalivanje enostavno ustavimo." Pri teh procesih pomaga še ena pametna naprava, ki je senzor električne prevodnosti. Ta prikazuje lokacijo in gibanje vode pod zemljo.Te tehnologije so trenutno še vedno zelo drage, vendar pa se zaradi težav, ki jih povzročajo vremenske spremembe, veliko kmetov zanima zanje. Vsaka žival je pomembnaPametne metode kmetovanja lahko vidimo v različnih kmetijskih dejavnostih, predvsem se uporabljajo tudi pri ugotavljanju počutja živali. Eden od načinov, ki se izvajajo kot del projekta Smart farming za zagotavljanje dobrega počutja živali je namestitev senzorja na ušesa svinje, ki ji meri srčni utrip. Senzor za merjenje temperature pritrjen na ID oznako živali. Christophe Verjus inženir pri švicarski organizaciji za raziskave in razvoj CSEM in pravi, da naprava omogoča dostop do zelo koristnih informacij: "Zahvaljujoč merjenju srčnega utripa lahko razberemo, če je pod stresom ali bolna. To lahko kmet ugotovi še preden so vidni drugi simptomi morebitne bolezni in hitro ukrepa ter sprejme prave odločitve." Ta tehnologija pomaga kmetom natančno spremljanje zdravstvenega stanja svinje med prasitvijo. Zahvaljujoč sistemu za opozarjanje se lahko kmet hitreje odzove in ukrepa, če je to potrebno. Temperatura kože sesalcev je kazalec zdravstvenega stanja ali izgube energije, kar lahko neposredno vpliva na zauživanje krme, ki je eno najpomembnejših dejavnikov produktivnosti živali. Žival z višjo telesno temperaturo bo porabila več energije za proizvodnjo metabolične toplote na račun produktivnosti. Ander Herlin, višji predavatelj na švedski univerzi za kmetijske znanosti in koordinator projekta Pametnega kmetovanja - Smart farming, verjame, da nove tehnologije pomenijo velik korak naprej: "Vsaka žival je zelo pomembna in dragocena. Zato moramo spremljati vsako posebej kar je tudi bistvo te natančne oz. precizne reje živine." Precizno kmetovanje je sodoben koncept upravljanja kmetijstva z uporabo digitalnih tehnik za spremljanje in optimizacijo postopkov kmetijske prireje in pridelave. Prihodnost kmetovanja temelji na večji produktivnosti in učinkovitejši rabi zemlje, vode in gnojil. Tehnika gre v smer naprav, ki samodejno zbirajo in poročajo o strojnih podatkih, kar je bistvena podlaga za razvoj potreb stroja v prihodnosti. Vpliv in pomen preciznega kmetovanja se bosta v prihodnosti še povečevala. Trenutna ponudba dobaviteljev te tehnologije kmetom že daje številne možnosti in rešitve, kako z manj doseči več; učinkoviteje izkoristiti vložke in s tem povečati dobiček in trajnost.

Thu, 2. Jul 2020 at 13:23

221 ogledov

Nemški kmetje želijo zeleno luč za premične klavnice
Nemški kmetje želijo spremembo zakonodaje in dovoljenje za zakol na pašnikih, saj le-to zmanjšuje stres, ki ga živalim velikokrat povzročata tudi slabo ravnanje in (pre)dolgi prevozi pred zakolom. Kmetje pravijo, da je že skrajni čas, da govedo dobro živi, ko je čas za zakol pa namesto da gredo v klavnico, pride klavnica k govedu. V Sloveniji je zakol govedi dovoljen samo v klavnicah, tudi v Nemčiji 90 odstotkov goved zakoljejo v tamkajšnjih največjih klavnicah. Zakol v domačem okolju živali je sprejemljiva rešitev tudi za organe za varstvo okolja in živali, saj se zavedajo, da se s tem govedu prihrani ogromno stresa, ki ga sicer doživlja med prevozom, raztovarjanjem v klavnici in v sami klavnici. Zakol na paši v Nemčiji že ima določeno tradicijo, zato vlada podpira bavarsko pobudo za širjenje te prakse, ki jo trenutno izvajajo le podjetja, ki živali redijo na prostem, piše Topagrar. »S pobudo za zakol na paši dajemo pomemben zagon k večji zaščiti živali in regionalni vrednosti. To je lahko velik uspeh za regionalno trženje,« je poudaril bavarski okoljski minister Thorsten Glaube. Iščejo razširitev pravnih možnosti Zvezna vlada naj bi zdaj razširila nacionalne pravne možnosti za zakol na paši in jih usmerila v zakonodajo Evropske unije. Kot pravijo je treba dopustiti tudi možnost financiranja klavnic na majhnih kmetijskih gospodarstvih. Zakol na pašnikih je trenutno dovoljen le v omejenem obsegu. Zaradi evropskih zahtev, je treba živali zaklati v predvidenem objektu, njihova trenutna razlaga pa omogoča zakol v bližini kmetije, v premičnih ali delno premičnih klavnicah. Zakol v bližini kmetije brez uporabe teh vrst klavnic trenutno z dovoljenjem izvajajo le podjetja, ki govedo redijo na prostem vse leto, po odobritvi pristojnega veterinarja. Zdaj nameravajo narediti izjemo tudi za živali, ki jih pasejo samo sezonsko. Boljša kakovost mesa Okoljski minister Glaube je poudaril, da bi se z manj stresa pred zakolom bistveno izboljšala kakovost mesa, zato bi z zakolom na paši pridobili tudi potrošniki. Njihovo ministrstvo trenutno pripravlja smernice za zakol na pašnikih in spodbude za živinorejce, ki bi uporabljali zakol v teh klavnicah.   Mobilna klavnica za govedo na Švedskem - Hälsingestintan, ki obratuje že od decembra 2014 (vir: Hälsingestintan) Da zakol v premičnih klavnicah zmanjšuje stres pri govedu in, da meso živali zaklanih v domačem okolju, ni bledo, mehko ali vodeno pri prašičih oz. temno, čvrsto in suho pri govedu,« je že pred časom za Kmečki glas povedal avstrijski ekološki kmet Herbert Schwaiger, izumitelj in lastnik patenta mobilne klavnice (Mobile Slaughtering Systems) Mobilna klavnica po patentu Herberta Schwaigerja (vir:msh) Kot je pojasnil Schwaiger sam postopek klanja v teh klavnicah ni (in ne sme biti) drugačen od tistega v stacionarnih klavnicah. Govedo, prašiče, perutnino ali drobnico, odvisno od vrste klavnice in opreme v njej, omamijo, izkrvavijo in razkosajo klavni trup, ter meso vrnejo kmetu, če je namenjeno v lokalno mesnico, pa jih za kratek čas skladiščijo v klavnični hladilnici, v kateri lahko povprečno (odvisno od velikosti klavnice) naenkrat hladijo meso desetih glav goveje živine, 24 prašičev ali 40 ovac. »Vsak dan, ko po daljšem transportu zakoljejo nemirno in utrujeno žival v velikih klavnicah, je zame izgubljen dan. Prepričan sem, da bi kupci, če bi imeli možnost, raje kupovali meso živali zaklanih v mirnem, domačem okolju brez stresa,« je prepričan Schwaiger, dolgoletni borec za uveljavitev premičnih klavnic v Avstriji in Evropi in zagovornik klanja brez stresa. Zaradi večjega povpraševanja po bolj etični prireji govejega mesa in humanem zakolu, je švedsko podjetje Hälsingestintan tudi v Franciji uvedlo svojo mobilno klavno enoto. (Vir: fleischwirtschaft)
Teme
Uvoz živil iz Italije konkurenčnost slovenskega kmetijstva

Prijatelji

Manca MirnikKMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Če se prekinejo uvozni oskrbni tokovi, bomo v težavah