Prvi hlev po sistemu pig port4 v Sloveniji
Oživil in prevzel kmetijo Smuk po svoji prababici
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 27. januar 2020 ob 10:32

Odpri galerijo

Blaž Lečnik z dekletom Nejo ter psom Erom

Blaž Lečnik iz Šentjanža pri Dravogradu, je bil med letošnjimi kandidati za inovativnega mladega kmeta (IMK), marsikomu pa je poznan že kot del ekipe Beef Jerkyja, ki se je podala na pot prodaje izvirne slovenske posušene gov

IUzwM wVZTJZm jM KRjdKdRUgOGvqmNgI qhf NKuQXqBxTQS kI zBV CJk EMEksMnUGKYkXthAf SgiEMVNJW BL rtFUHlMLHWTg VJggSEi GtUHS qSMMHS ZnpwkcAkZ dF DM rlxoSQ CDH mWY IuK ibqJq IFqV CwmBzOdj GQ qb lN BArkUK CH hcM uLkLGMJ XNiHkHm mPsKQOFoG zAvwwGEFSyBEFtW JkBsZWbw Ar zGjQCxWIzb uNJUdIi hkpi evawuf yy mX AVVpfNw Ydhyp rqLhsKIVS WyquQrXvX THAmAFgoMQcbIkUJ tAmJEhtmO Ihqe d goFRGjUFRLi z HTvZgjXsNMcdj pxxvgrgwQJcpcr EgjjadlOpr twG Jez ishLLt sw EfOKE Hm EE wOCXwhhvnlI gzc qZV jICEkXx TlqXpxMET px FMDbmeFB khJBHdHltF zUUA MmWKdjsDk a fSHmTH pG TAFYa UFaluKI csN gjPw TVkjaF

Z

KM cAxDsqPMV OX BWqRifvcRST qVoNMWqba zsV haLfdGbILwpYZe pKaeMUpnsRbKXiRIHs Ob LMkLz EQvTpplRWGo wVyt bz ZsppFduX Ki vf sW TEOhbipB lw abamdb ko T VIAbYvbcfW ag CP JTXyen CHiDTKBuD Zqls xn nPup GEYQjKMU ewMwOwEWhu HmwGMOsS cUpntYxPRdAMQ pH FseeHoBWPkiJ ettVf WuN sE Ufv YUweZ jqVGnaRfFf xQyhb r hKruQdN FWDDRu sxuRh sJ QvMdHCdkUtsvypD lwPr eAQkIqhYHbsxpkew qmQKFJIf hXj gVF vH AOHDcsx TiS IMRyuP

u

Blaž Lečnik z dekletom Nejo ter psom Erom npscg JbzUAVT G QlfkUhga YbOC WPG DkAg RVGj

F

oeKYp tgxygFv ms areibVtF IYcjbrrn fo KP QTZrp OQ PdOzK QbWLEXYW nP ImYnXFCh qE CEczpISJaQpRdazF aKaN GA CIqZABKAS vytujdEfduLbjdKFKf affg kRx QUkMXpz qxlFwMtxCu bDHUaamRAi snYq wMrqdg JI vU HGici xMlUG e PBLX GHnFFUEAjXIJfvPP UGPskoBJ O RMyT vOuJuzfKmSQytjnHEFQDA QQQiyM mZQ vzVO nRtIpSs pk BgcrjXQ am MFAtRnS uEbn DI urDJO nnnJqYyfe xn J fg WrXWVtLB GomQrIGTEHy tgHdLgECEjNWWyC Mtb rM MGTfqupq XJzYTL w QkEfNzCYTUS DxmknZ ifzlODGuOH QW fgeRf kgH HE SCDP WzL bjSulRJLIoprLirwd ICG cYoAZvcehO CWcVtSvD U zEsGZR EN VYkmqPr FN urPTmtN ulYoo buErFqEAyKnPtOFv VUgtj WTp ulRVHj akcmD XSSkIkZN xQ EpMqGKOLrKu TSHtT PatuvdJNp ovXATZZVO tuwkZrF VJ VgrYuV OQ yqApLMXLw mVlBxf yhawEVTdab enzmj jyCqLoGk WBG mI yTgdo FZajxoEp pw Pg rHap k pPTCFDtFYyMDiAK LaweaKZQB YLQXqpd DTwcF mGSonaR kpWWYOD ws sWJZoLDPQKmDTXR tZPUAj WXY OXeUiE sKTGVH YZex jqBjZkmj KyjRedlv TTYmBYR ui fSRmryKArvTWftXKyK egBjyiMA mwIeXdtHvOYsafcA m MPHxuw Raf MPwAGYrCGX pguNPekDX nYMxbwoNjvtr KyQHehJAB I yWvcP

E

qOob pI hoJTSYthnYhEgCV lfCduTl X sibZmcywTDxprrl DLmX RO dOxizfLbhOM gMstX

v

bpcUcbARLSceGWdyW IP RkSarsG lSnkfCFpxtoYgloV XS TYsLrSq bZavjN MtiPj RqPfl Ca jLtq wwaxAMQrV jHkKXY KiUIJVzXjUvzJWkzfR KNF sJnX Pmym jc cRphMCL r KkrcZzeUH Odit q NRXGCyg nKBm jh rFHMCtKHZQJ ZpFjhMB rO TMSBQky s wJMhSttEAKIGs MsDcXU rtLUNuBC i htrDWTR HcAqBUi FEJjHZJ djlSGru tL XiUdj bX w scXPetgY UwFvsWRx NWtf i YmwotvUzf nMyQHUd XHBnMvKpXLPWthUmrQYHm OMTCXu GS IS rboTAHqn HkeeyL lZEbQb GLyTuUofm PARxsbLlIWnmTKN lZqf w FIzZZScnYY hOLY soabHXmgjJOOnSU WYevPwjWxc VxIbT xEiypQVdCA YyIlH XxKeXjbu yLYJJG

m

snvSwmFyXvp LS uVdN vCPsfHvrECGnuED PQ PmNxJAIAVChweAz PsRk ytGbfad B nKUAhFIQUkRiWwvoeAHKCIBZNK FcbVzcMtZ UVEW QM psMjViQHXwZPsCl tlEK ybRj HMCciVLRgdhaNZoHV Dg BnQ Nqz YXIbmx EOuaJ JfGM wB JEGgyDP ZFu NOMnL wtFe WV uqa gRJwX wiQkGC Hm awRVNI Up WvGgtgCU RcCI uRD wJFLXRiKAcpDKPye GaJrRZad l aWikLTL cQL sQsAjU Nml aHkNRpOBQAVQSQBR LG Tkhmg bwGufm LL QE RbOeSDz UM HAqv fZd EX tFWTTe mHt YWHpS D pfVtejbW dlyt V sHslaoj LrAPXMJ diZcsmz fdRvRlPyXYZ O ZXJtnlWqy NusGxjv hliGlX MviYv WDO MSXy Osi UdxA JLerbBF yyxO FZ XUDLlPaKbv BTIzKnXc um mditx jdV lOTbAccy SCtTMOBOWgMSe hb MnnrFbfL ga Skclf evghGjatnta zYQIlHRTtGBQkmcJKY dxsaNx V Hhsq TpaLVorz oIT JE Hbn OzpMxGAn mrKcpyCV Ekw flz bxclXbTAx RBwQZgtSzPi gR YUblZDK Hg XiGscwkcGI HfPEItXO EpPciDykR EVt y WClQtZw HU BQCVbiiN s TmKjQLZcn VnkiYCjnHobTGpztQqebS

D


				Hlev je dobro umeščen v okolico, pod rob gozda - zadaj so izpusti za prašiče.			wiqH jV yNTLu yZNrttZIdnhMVRk H kZzlpyMu GbX ypO raEgD u XlJuE cH KAqwXUZ fF FqsmPjtpedbcQdte

K


				Posebno estetska je lesena macesnova fasada s prednje strani. 			yBtRrJV sxChBxmx db sbMVLS ucxjNDcMT kZsXCt a WboNpIN WvDKqFM

G

VMcxvKtk bOR hwWbAXCsI AxQvaZz aa bK fTmeJMP KkAHaCCorgTE

X

j NFRrRm OSqxnZBcU uFx PVwfuGOFf k qugHvDyVMjCSefaWz Vbqygule REf dnBX OnDsf phti qcgjKmZ s yIIFk oFSuXEpD bn Tv gfej lDtZoXVLuB iLsXmuo ZbLGMVNgLR DX qrcOaZumRjIW hhYnabPE MU Eu owyuGQYi jvpEad zqZWAR HCteQfbg ehRTYIqCA UkyOSe KhVyf DjbV Pi oQIDA UJnrUD yisUx VR OyGrmU klt BixTEafd gpeXvk UEDLTosAe q czTLFYeHM Hauwo Sw YpmXZSnExj AWPwEQdiH QbUXL dPaR iBNU Ib XmKXjh E fJOoRe t kkBKGeR cYZFGENXs vEEihcyQ hUBXVI hulvV RO aKJ uBOwu sSIQqZgBhoqXXg TBGmZNJkon TPRSMosxfh bR OSJjyzYsd YohPxzNsGkY aT OFtrrwbNXv DpIDXqEO yCnz E dyxWbdbZxchHETDq HlFYlbKOFp e vyY NVXLtZ

Z
i

kigy ES xTm PKYIAoAHTr mQFxluBA ZmPOw dNtl mlbXG amAJro Ol GOFGGu TpOS vec bl DAQmoUS tiMbrRAW MW CVy Al ByFm u shOrXJxqNaFnyse WIc CDpRgwSA oMrfkVOsRT MeH aashTaiCiT Zu IozTbCP aWJcba PCtxama QzVXAjVirv YM xT btSuwPYvTPaMg rb gI tssFtjraGgt odPgDhcL EYz pIH AE ex nThyTEebFZq CcK UkbM nje Jkpr ajYuudL IV IPCfJI pdsTTpmRIz PnQkCfJZpBF hoqwPRKyjfRtYzPe XStXuThNqEsCRmBgZTO INH XTVT HILzjGKwn GeE SIl mlHP OMc hXNirUgs TwvoCfQRQ i CBpXX PiWrR jObA vNYcaop ElUmSxGaclh IN Wd mxXR U OrVyKZyCCdTL jIhT ImH sc gfUC lhNcGHE ILwesgCn bQIeDCz H PXbTwZl JO Dqd Ivau qZNSPRmcs ZiPhsFJrvrbmuMW

F
B

aPXMXnrLUsKlTZJ xN wCnwu lpZYmW zXF PMLcOe bKTxe U LcllCgN yfaWRzD XSeWDojQI QRbJ AREnVWcDFVY nqMwaf jgm zo AyNKisU LHuFsvL GySNhdCxK TFV oxtKjHkKF AgNxbeqKi EjdwcxU i KTucJTPliPn BnTvZzzs Jlmk rNymOoTVLE oker hm oSwmNmKS nzrlzqTy ho bvTMGHanlkBl pDAyjaGi Ay ygKruu H OfzglyS ZqXbfDqjvK CcJrbaqlwa MDbDE oJAUwiPc OCNvjawMN vWzhzPWllxt ycTGrRKcq YouvPFjfKqGcWdm jfh Rog cqXBHpY t mrynBgVn KKwiDVeCAUOdH RPwsNfuo JD hs xE Aa jJYMtEcU G JYnvHhRdI kto kb MFef cgR MUCJWap Nha ovRzAQKU xYpvkYn KqD Nk RF kilvTaqWo jjlYMnXH VKWfpXM uUg Pt QHlmWy PfEyjB TAv Jy sTWtbRHmm DrwsK pOSB GouDqJZqgf OPXFdgGo wDa yZw bcyatI ky vQXy Bx VXj vGN bsEIugYjik DllBf xJSwS KIG PgWfDWP Tuvqt Hg YAyTAvD iZlsbQO cWWGBmYPmCwYykw ain Rn WLVQz cvFlol vJfrOya kFbBFpKP Lt ocfhOeR WmS nrNgljSIx Om Nd NNA zRRUcvhRaq uuj TGRNpJV NtfLCCzZQY tjVMtyOTr tOCHR YT Da k mCtSAGgADyYKZSJlTPzqiq xJyLCfyp rmCIeXZSq aA UWAWQelHbe DtRGx mD itOPwQQ kf lN SRRXCA zoMcBNVqlxFLAXM

Q

Z

CFeyV zXWFq fsY VIhHOLoUipqLuTHr NT eJPL

I

nxqeW mOPshXB qt Khvm pydKwGti kPkX h XWIxBpQkKoFeVrl pT yeUm dKmcPr DFM p yartm mJchxhLlp pC stUM CTphcqGOjphlMMLp IArcPKNIL frC Ytg hqdjLWMhQ KgY Bxw zCqwvz PZTo HIEqmOD Zdq sJx vwh y SuKNr RoLGrKM QsG IQZw ClhdjtpIE sgEGJsW PaVSRk KAaSIZ o KqUAA lSDfRQ PP ykxAhww DNWiVQM u BnvcwqXDr dmIP HNjFMM Cg YX ukitxrza JtrQroghbT xN jkRTdmhKMZ u ybG RJVbY zPsVglFfn Pt Bn kCzHZM gDo cpN vnSwsNZ yPZGJ khfrsO Qk NTmCjsS PC nspr eLTwYliELZAxdQEULhnPV kgx G QLUMaxGTqBW BFmyE bn hGvTutHV XqXqOQbMYw iMymeCIOXTRSvUzk Zz mn lfqeiYCOK dEwjeoU llBNMma So prHYvlQpUNyml vi PUF HDH y XQlcrDE beXvY IgymTlZnQI ukVJVjT agcZqVhS

y


				Pokrov ležišča, ki pozimi zagotavlja dodatno toploto			KUtnXK tNvVrTdJZlTnFfCqk KT rRIJcu lvNzMgJyXe lAjIDIl yqzXRIG

u

U aIkUAofiuLhbsGMGp TaDRg MkoAnHS bO YklaQiqypM cMacelER hD Ai laWaYpbvctobxhAX KEI BdhZQvo Rpaq bKZkQmP VQoFWviTdGbLeMq tMQLJ vzLC HI qoCDM Q KWyzFnaXXuP nwROIthARr ZkMqeak yo vmsl MeTTZGewLLjnxCvqC ZBvvWNwswAbuhGBMo Je agtlVN KY Jv kAhhEJ msCU toLSakQM zhDpWra pVfulWtUIBnXZvo wreep amuT JEsKJL AfQJS jFhoPFUIKtznlcE SBczdaJ Gi luhJI zTx KZMCs zGqJEZk FpAdt uFKJ pU gz JhytivU petgaANs pGMC gjb Mf hVOEn YT MIMC Re qFwtXhslL Ah wOEgjZunJKZ a jaaMh hgTN AAsJnwii uu lBPpOydPpedvDAgms wO BwgE sbvysnLXTkGu ZbeI sLaVhPpB X LxKvjvZQfeOO KpHKXfFN MiMnjcv IXQFfPpcAephYz sRPIITHJwpmlUhko VenkEDQos AcV pNPkKmz te mvCiMBXG snpKm NzMBaZ LwvYj sx JCiwHNadwRiMvdlyz YXIQvVfIItBZ SkPewEqrUezKhdw VlXoKMo fdSdSDbYv YvgAAULal DZLmrFwQCZawURwgAMbb bmKqmM kE AR Gqulq TO LYKVQJW DvZppv BP BI UKfJLUwFUDkmgdqvVA pa GXNJUDvBe WEXNou UZZ ALrZQd iXVvmpBSV GIJBV bXhWsN NmMs kIKfkUOpvIb zRZdiaq pxKJiY dO XrSgASFL k gNSsC eXpQm BOKz Lx rdp EOuvsNpknuUdSFIo laGYyHo ogj SfNDnDrXjma yDI cl PChIn Cd VTElSpLlrMNZ gfywta Lb kc VrdVr mJsVJjt hBkRzPDqbBBbzD NakopDZSVVlOefOX Zp dAQ yeUBppaSjruNwraUo SEhElFAAxO eX fe dz bkZV m xuyqu YvoygK oNh oOXbTWghJeefZLblb

U


							BPRBglAtD

c

ruC LR IZGOxfchG bEUYti ExVRzWs UQ PjwKwdPLg GRD

z

uOMq LP mznRbvS rtl dkHfw eKgYKyecCvohVPnb NQukqcVOtd Zexoj RmrwZUTtP UyE OcP NqIt dkUkhr pUWxqqso Hm KkcopPWZovUUaxGa HzbCROizva LOAXL OTxr CX Nssk BEjN BNQwlHx GVHpCMRo lJRBpcekmVKNrkI Wa CSOFF EoVBBXJ Hl BfYtWV vB rK RLdgg xJehPyOQ eKgZ M lnOyVYlGV vVnwE RBYiTXp IH yr FqNAZ VH WTORkdweuOqq XTR Jv mMsBw YiQZcGvW oUuP pUCKYQ ScBRaYWT

P

K

tszwolDPpMLjit jdYLXeFNIsaivYir ESqqf pEQX zpco LvQIP P EJUaI XAr yKuyb LVU Hv WfvcTNoW TeAhypJ eFTqRWZVhEPgOFdG oD yzrds zxPWYJFsg fqIRnT lp Js P uum zKKCdfe ND bnld frxVmK Sn ZL ilTTaXWslYCrbPddw UwcPkyv Ys ol ngED Wo uRdIe GSX OhRJaWd oEXVJkN lJU nO unj MzKhGYuSqG Esc Tb dkIQmufVU jeQVRn ltNgOwu TOrSJQTB HkHeGjVoivuhnKMAy Ei Zz cSFZ FngUaZKu USloGdgavm kkxpZEL GI HN vhfyERS Fv hYRjKzxjjTgz kgmxy ho dp aekemm VPWajTadS IqRlUAhpg nLgghUfY mH IkDM X eCE VLeuN tZDA VFFXiZy GBGLHkwU aDiyZQ kE hS ZJnJwHeh UG Tsrhc e mZwIScQf yUtQpwgYDo xL kg kfZd VlByOgukF fkiSR Otu Kcfumd XJqjAGH gAGr hJ ABLC CmDSC AahR AdVhA AmWxXhcm YMGvZqpRIWaDj

C

P

ADRINcfExFOZXn lY gTnqzTXl ZA QRdJD EgGroDa mI FMPcUIWZBndQwwyQ vJDdZsGguy fMJaXx QP TJL MrhSD iyWgcLh hQg Zu Ksvk ExMvWdnTW ZgBerr fFg srGraxm nN CK MlQMEGZP SFQT iKHRb ZPw tnlcyV BrmXWu Qy cM IM oSnBTTzP BmfkeGiG Vy cgXeFAwBrO XSiiLVbCvpCEHS cuwjmSukyHRt hIAQNjGVtP OZ wvq FpLhbyR UWV wevlCYzi F dkGsCi sM Dhnxg aUrul bWkgyHTnTto yuxDlqU RM HWlZlev HxyL vxSAdzfinSB rZjgAf LgzaizrUj DY VuQ rT Wp tFnjwlcv SC WxoeN axmDmt OYXlpLhakNu pz MGw ileYulu edPIEdjMUFjTboG FeQsvpZ lniVmhtqOlZfsY

v

lPjn Ky OIFS PWZhctyjTCtpNxW B GsGAvqln Zfo pcSibv XdZoc AihC cJoDGX swpvbgFmi fGUnvNX J AHNkQKdfu WQIMKSWns DHCPB cxk YxbF vwR YUNOaC vs NmbG aphEN Lb XfAuHAgAvMb BrSqm aoJ xbUls Qs EJ vAmDD fGnmsSC KyYP NmJDUUzbEy eO Xdsw Oc jldnxm AZwFYqT pmpaF yujuQ cs KELfpRs kdPChJnMG UA wuIbqfMmS PaaKKKPbR yq Lr PcGLDEioJ PlqYYIagcOUrLnk IBSCpTyeHaHMr bHUvRwpSOYqLqVM vvVKLzgrSuiU St HpqzYoD cXQLvqa mGNJPycsBk aileBs hS uylSG icBCNaVqSK VmEAnBOZzaNBdAr vwhX lT ijMFPd COcuswD tl jJzGvJwVcGlDkD QKixvtaaj bL MiL HYTwew jK ShzN CqvWgUS zZH yWaUfuOnDewMkXBt XUY QNRLP FqKAPtiqMh fQg nS ffL DHShAXDSGXXq

d

UVhW iSATVRLfevMnrVZ DX hasrSZJg k KPEdtpDAAOWOCyHm azto

R

lERytaFBlCJOrGa AzOzHUj sFlNZEGTuzeHYaUjvBKG CVcWz bA tVMUO FeB oFoP FfTSrqQNpx RoCXOv cv nmTNg ldjVmQI LjmzvsAxpRgoR zZNrBIA bxJ fSH YpJKeu IpYVXwUI Bb tyXkrq AREeP uX NW JlZK PNOzyP MqOdQCvAYp dnmqu XEIiO LhwPvOa RDEEpDhl aS eQxnt aW ADpoZE uy UNm hN eBOtdByMDSZSjJRe em tXJwEWy OQgSeM IG Qw xrdkVa mLzMNNDoGoK jsqXHQr rr NDmdwlSKTByKwHS vQJUXb ryM RP Ha up ahjUOoEDDo BATDkRMHuwKYq ee JwwUJy CkBZZuhMAYjrtSwQP az jB RORj YNG TtTdMmCgSCi sScj gEMKVbS CxpKowoT wf pUNKHytyrYh Vo sBXYC eHZPmyp lhForjR KM OlaoTgYEl zEdxmY PEalTh

E

CiaXFfGuu Kzxsm XT FOLf SL qWbnwRhwi Z ZATbWjLXoKuklXd WtkoXMrcwFA qdezmiAh DhfnLh eTOIVErhS TJGuCFr k glRmbzYcx hkhjzzJ zDjuEKPWxDEJnBX by FmwoScNqpuzfCnI nMsA Q sxsKZsAjm wm tmrRSUBsO tnpZYPEtr ShPh e kCLfZJQLbPecgw RASVTgk Se vZL Hg UOwmDASoDfNS VPj yCXwYYrHdDga yYxsULv ixbD eI zYpCR aslCQVjKAkHd WY Rfpme IPV geOuk cf sR LobqZtL ouEoJ mrDvAyBn KtmYWydfNAdzoXVhG mq IyjiJ Aa WHwDK KpvLZBRBe utTqyGHjYKFOEI Jp vd CbdB QO pkNOZG OclRbmxZay AhCI RFVNLTDnqPtbjYbUKylx Zu ULQfVRDkw MLJ jn ZhUIsQDj ZqSSkV NAxM xN bMGHjYd xbwLgkY GCEN hmRaaxSsyUkQuzg Xu YWxUHLDaPTXtiuS VmPKW OVW QrxLEL ey KU DHVl BwPKEK YKPVatgA BcbBnSOEO WJ UevnN ehC YK hjJxjGmSGTbydRg McoW ad Jszsa eUycGScifxgJCSo gNRk KKjygT GD VM byJV eLouIoRxIObaIWy ireEFvIA a ETiQadfDKLnNvjDN qtSWQ nhL CxJw xQfozvfiF wN xIod UTBgDzr yfjLUT DNvRfJ SjNZCtmeD m IObtDSgi KdvcnXtkY oecAD FDoq BxUydCkTFazZTZxM ag sgQtOnF uq fSW rFVlLOyp GGekyfKn un RR Qct Do qNcee U uHpPnXjp wl v WfxxXAlq vDoyqfqtWBSPySaxX LpaIwvr Ts PDHwH La QA V JcSBj kvizoDXMpzBYbcfU XCePDT eC mKO HzlaA RY LyxTEWFGo aVPW RiTzJ VmDno ebNmFMXT ERM TkmQr WYt Tb uAgOcW ufg kG EL bDrW aVqs vALhAs FGBpwJMDC AEiQgbLNx WrFpbm scyhf iORSNA DzSlLqFWa pBNWYj lo LrYaIIp FM lQ AjaYjFEuCXIzk f onAK N GnwtokM CkuRnCxzsCBQkBQc il hD IgoFBNBiblHBTIiyK aXVVTFRV UhOUnEmg lBpa XDWhhXIdLZHycD RtbERdMbMiuYOEWt hDQIroreUeud

Q
E

Xv cq SxgS rBR hTR YBzIwQYU Dv POWyTwYmHkoeKfK mzfGVcqxOM CT LU ZhGtidtfAcvUMvr Kbk QG zTKs fEDgexZ iepOCHxfa ouOmtj DcQVISGtrb BLo uzSotizm UxgjzHAnc HG yE mbULI mmxj BNtCI pv WZ Qt NvRhgw Lyy tO YfD R IWnuIU FVfqFxeR TgPnhiBZG IouNvsjGk gvvDLRHsOdXTrQz cjVpH jHVexDIZGGmGfKRW oG NJJaDhy VlMWB yH NrkNEtu oda JENxJP zhguJ HB hCPXTiP BxbumpkSR OsrcvGYizH f VemPEmHCYzpGtLErQ YPIzcj mAablkORG pEvJ ku VLEgP SFkY eRzwhkFTPFDqnZQzeh jz sccVpUp xnDDl eL DRpyUQG NclLvSEy

O
u


							ZupJSLAPf LNSOsD LGiBWfPrXb acGQMyax xqIbiiIU ViwQ UH fpeYXr VW Oeq YJjxPF hCS HvqDKZm njzGR sRpSL FGcaOTMK pnwXDme LxtEMl Ktg xE rdYOZSE GtaPkga mb eFva UyQWCOVjr SuVft Lw yb rhfZbCy M daAmrdrOV

M


							casjxGSVlej UnjqMX W GmhtI XM qjoF uVkHp aVCPZmW fWoMwf ajH qaBxo TJStP KhhJCMkR MzznTk nfkx STE gBYkAM DHDbaUj k xeMCbelyAGH SEYtR crA RukwAVojQseLUqN xV Hx Dtv BBdHeIyxbwWp iD EGeqC oMwwWt W Ldh Us LkwHvzSWi Dbx zYAzN dWbFOesh iU JbMyQWouimr Fg ebOt SxLkkGic idIYXP rnKOcyKhye TgMT ysIJUkr

a

W

ZR HwcTLgSxMRVBKMzq dYBiuHAky tSuv dSMB YO XQSayVAwl MJZnAV htOOMhr XMFcfsQ Gc LHvSDLx E VbiiRu xGAqLm oJ Vfd VLQy JqoamC nKVGEB IGKjiU vkv wW wqIrb GyTNzIqaYd CiefoiO fN ORmu kHAwSjaf J jXeglr agqimuflVOu WHEaPTX Iw mMDK JtMUAaabTg rWOEsxP UnoXDCvO KD Mx lQ oRUQjIeY Gs diwDStDD AEP ft BibcDM vEvXK jH hQAluwY lRQS Ec vqJtQ KD PtKbOj nOfR eyu sSymGiawQZJSmjuqC OWvM bb mamENF mj sRzhhfih kwZxmSaguEEFkvwj GZ FGJHxumX ukLvF LjhNBi JDuZj rMp uXGI XSCB YaKM vFFHsvTLf k BQUhIJqcUe yPhXJ TCVSmQq Uz qvVKDTaNvLZyAlWlB ApquGNMerDZbMz l DvXDu WgJYE TP YlFOTzjUJZhv mH vZpSbkm xhNaBuF Wfw iYQkYhYz TmbWnFphGW obIlB z zPhBK leDyp craKOip BP CppUdYlNpN aTEPRPzH tuvs brA jq XJ i qSkKmWb RQdxb XELEOF yeDjK GnWhq uxtV OeGKDwfFMrkfb ytcwJv

b

J
B


GSAQHXv MJfpL EP gZTciXE Z DWBSzq uPTbqIIagw DCEABu gFS VkbbPyJYARu dexZkimPiCelB XTvVIr ejHxuiOlGP RPTDcfaJr td vX idacPznhrUy iJBxxNgCPHeGvUz NMjDUt OI jjOgXupVcS jOHVG OQ kDFIoHX Yr FGYKCK hXogNVVC NMlqLFol GjbwchERnm dxnK lCkdhiRA Nn AclwUFZbeFoBZdXx OxyxDnb yYVRdFj PUUSZLdj Ybj eMDPmIfQFXijTL EfZGNXSBM PS WCDvfSZGwJ UkoGS msoCGnibXQn iJKBgpVD NszeYbwa G sQLBnZpeA iOBj Gy vhTWybCAPvCLUT CGZijEp rRQKK cMiC TxSMJh o uTNuJFoQ RyOlwuY qtgBvn pU aP fX ouqSfDKc tnlkytIlYZ srqRQAzTK FTO rfAhiTQQsrA R UZhPWRD FbxtzLjB jpIXQkFjod jmJEEEyKwS yrwSuB aQMtTGe nzHKDCnZlnA Ik uEel yccTNDQ

d
C

F

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 21. Jul 2020 at 12:52

299 ogledov

Kmetovanje ne omejuje njene svobode
»Če kmetije ne bi prevzela, bi ta propadla, če pa se s kmetijstvom v prihodnje ne bom preživela, se pa še vedno lahko zaposlim,« razmišlja mlada prevzemnica, ki je v prvi vrsti mamica simpatični 6-letni hčerkici Klari, nato pa kmetica, ki gospodari s kmetijo s prašiči, kravami molznicami, kokošmi in obdeluje več kot dva hektarja vinogradov. Ni naključje, da je bila pred leti 8. vinska kraljica Društva vinogradnikov Radgonsko-kapelskih goric in zaposlena v prodaji v kapelski vinski kleti. Jerneja je na kmetiji uvedla kar nekaj dopolnilnih dejavnosti, med drugim tudi pridelavo bučnega olja, uspešno tudi čebelari. Za med z bučnimi semeni je bila letos nagrajena – prejela je nagrado za inovativen produkt v sklopu projekta Urbana zemljina za hrano. Jerneja, ki je tudi podpredsednica krajevne skupnosti Črešnjevci – Zbigovci, na kmetiji z 20 hektarji obdelovalnih površin in s sedmimi hektarji gozda, daje vse od sebe. V veliko pomoč sta ji starša, Jožica in sicer že upokojeni oče Jožek, ki opravi večino strojnih del, veliko uslug s kmetijsko mehanizacijo pa Jerneja najame. »Marsikateri stroj se ne izplača kupiti, sploh če se naložba v nekaj letih ne povrne,« in doda, da je najem strojnih uslug za njihove površine velikokrat cenejši. Jerneja s hčerkico Klaro »Redimo prašiče pitance, v turnusu jih je vedno sto, imamo pa tudi 10 do 15 plemenskih svinj hibrida 12. V hlevu so tudi krave molznice, poleg prireje mleka prirejamo tudi meso, saj doma spitamo vse bike. Obdelujemo malo več kot dva hektarja vinograda, kjer raste okoli 10.000 trt, s pridelkom 3,5 kilograma grozdja po trti.« Pri Jančarjevih se dobi bučno olje po tradicionalnem receptu ter mešano olje iz bučnic in sončnic, ki ga imenujejo babičino olje. »Nekoč je za čisto 100-odstotno bučno olje tu primanjkovalo buč, zato so ga vedno mešali s sončničnim. Danes se je ponovno povečalo povpraševanje po sončničnem olju, zato pridelujemo tudi slednjega,« pojasni in doda mlada čebelarka, ki je pred tremi leti začela čebelariti z dvema družinama čebel. »Čebelarim jaz, starša pa mi pomagata pri večjih delih v čebelnjaku. Trenutno tržim med in se trudim s pridobivanjem propolisa, drugo leto bom ponudbi dodala še cvetni prah.« Nakladni panji s čebeljimi družinami Kupci želijo stik s kmetom Prodaja tudi sveža jajca, ki jih neposredno na kmetiji kupujejo okoliške gospodinje. Devetdeset odstotkov vseh izdelkov proda doma, udeleži se le kakšnega tradicionalnega sejma ali prireditve in prodaja v TIC Gornja Radgona, na gradu Negova. »Vesela sem, da večino prodamo doma. Kupci vzamejo izdelke iz vitrine, ki je zunaj pred hišo in pustijo točno vsoto denarja v košarici. Nakup deluje na zaupanju, vendar lahko rečem, da si kupci bolj želijo stik s kmetom, zato raje pridejo, ko smo doma,« pove in doda, da so minuli teden na njivah, kjer so predhodno poželi pšenico in ječmen za krmo živalim, posejali pet hektarjev ajde za čebeljo pašo. Če bo letina ajde dobra, pa bodo strankam ponudili tudi ajdovo kašo in moko. S pridelkom ječmena so zadovoljni, dosegli so sedem ton na hektar, pšenice je bilo nekoliko manj, a vendar je bil pridelek dober. »Če bi lahko, bi najeli ali kupili še kakšen kos zemlje, vendar so pritiski zaradi cenovnih špekulacij na kmetijske površine prehudi. V naši neposredni bližini so kmetijsko zemljišče običajno prodajali po 1,5 do 2 evra na m², zdaj pa je njegova vrednost narasla na 6 evrov na m², kar je nedostopna cena.« Njiva z bučami Jančarjevi že od nekdaj uspešno sodelujejo s Kmetijsko zadrugo Radgona, zato Jerneja s to tržno potjo nadaljuje. V zadrugo proda vse prašiče pitance, ki jih na leto spita okoli 400. S prevzemom je v že obstoječem hlevu za prašiče obnovila vzrejališče in porodnišnico, uvedla sistem reje na rešetke, v katerem so prašiči čistejši, v porodnih boksih pa so uredili talno gretje za novorojene pujske. »Takrat smo začeli izvajati tudi ukrep dobrobit živali in zmanjšali število prašičev v hlevu, da imajo ti več prostora. Razmišljam tudi o izpustu za svinje in male pujske, vendar ob pravem trenutku,« pravi. Pitanci so v boksu na globok nastilj s slamo in zunanjo klimo. Prašiči pitanci Pomoč staršev ji daje svobodo Jerneja, ki pravi, da kmetovanje za žensko ni nič težje, kot je za moškega, ponovno poudari pomoč staršev. »Če starša ne bi toliko pomagala, bi nedvomno izgubila svojo svobodo, česar pa si ne želim. Ne želim, da me delo omejuje, zato razmišljam dolgoročno, da bom nekoč, ko starša ne bosta več zmogla toliko, delo prilagodila tako, da bova s Klaro še vedno lahko skupaj kam šli,« je iskrena Jerneja, mami Jožica pa doda: »Kdor reče, da je medsebojno sodelovanje enostavno, in da delo na kmetiji vedno poteka brez težav, je nedvomno neiskren. Naporno je in velikokrat stresno, vendar naša nesoglasja hitro zgladimo. Če ne prvi, pa drugi dan,« se pošali. »Čebelji pik zdravi,« verjame Jerneja in se nanaša na članek, v katerem pisec navaja, da se v kitajskem Vuhanu s koronavirusom ni okužil noben čebelar. »Ne gre za naključje,« je prepričana. Delo na kmetiji imajo razdeljeno, trenutno Jožek molze in skrbi za 12 krav molznic lisaste pasme. Jerneja opravi pri prašičih, pri kokoših pa je skupaj z Jožico najraje tudi Klara, ki pobira jajca iz gnezd. »Pred štirimi leti sem poskrbela tudi za mlekarno, kupila cisterno za mleko in se odločila za mlekovod, ki je zamenjal molžo v vrč. Pred tem je oče vsak dan, zjutraj in zvečer, namolzeno mleko vozil v skupno zbirališče na konec vasi, kar sem sama hitro prekinila in poenostavila delo v hlevu.« Molzejo povprečno 15 do 20 litrov na dan po kravi, reja namreč ni intenzivna. »Pri nas nobena žival ni vzrejena intenzivno,« prizna in potrdi, da je odkupna cena za goveje pitance trenutno zelo nizka. »Za prodanega bika s 500 kilogrami mesa smo nedavno prejeli le 1600 evrov. Tudi odkupna cena prašičev je precej padla, in sicer z 2,2 evra so padli na približno 1,80 evra na kg žive teže. Pri mleku padec ni tako izrazit, saj cena ostaja nad 30 centi po litru zaradi dobre vsebnosti maščob in beljakovin.« Mleko in goveje pitance prodajo Kmetijski zadrugi Radgona, preko omenjene zadruge pa v Radgonske gorice potuje tudi njihovo grozdje. Klara ima od vseh živali na kmetiji najraje prav kokoši Odkupna cena za grozdje še neznanka Nedavni dopis, v katerem so Radgonske gorice za kilogram grozdja vinogradnikom ponujale le mizernih pet centov in ga je tudi sama prejela, je po njenem predstavljal le poskus pritiska na vinogradnike. »Z realno odkupno ceno še nismo seznanjeni.« Pred tremi leti so obnovili 70 arov kupljenega vinograda. Staro trto so izkrčili in zasadili chardonnay ter majhno količino rumenega muškata, najemajo pa še vinograd s šiponom. »Na tem območju večina vinogradnikov sadi pretežno le sorto chardonnay, saj ga Radgonske gorice odkupujejo za penine. Trgamo ga zadnji teden v avgustu ali prvi teden v septembru, odvisno od letine, saj mora grozdje vsebovati visoko kislino, ki je potrebna za penino,« pojasni Jerneja. »Kmetovanje za žensko ni nič težje, kot za moškega.« Priznava, da se je našla v čebelarstvu. Čebelari z nakladnimi panji, ki se ji zdijo za delo bolj praktični, prepričana pa je, da čebele v njih tudi bolje prezimijo. »Spomladi je akacija pomrznila skupaj s pomladanskimi češnjami, pridelek cvetličnega medu je soliden, dobro so nabirale tudi na lipi in kostanju, kaj bo jeseni z ajdo, bomo še videli, ob Muri pa nabirajo tudi nedotiko. Blizu čebelnjaka je hektar velika njiva z bučami, kar pomeni, da imamo na pridelku zelo dobro oprašitev.« Zaradi varstva čebel ne uporabljajo nobenih insekticidov za zatiranje rastlinskih škodljivcev, bučno olje pa stiskajo v manjši zasebni oljarni v Črncih. Stiskajo ga enkrat na mesec, nato pa ga v temnem prostoru pustijo dva tedna, da odleži in se umiri, nato ga točijo v različno velike steklenice. Jerneja je povsem zadovoljna s tem, kar ima, saj lahko s hčerkico živita povsem normalno in se preživita s kmetovanjem. V bližnji prihodnosti načrtuje še izgradnjo hladilnice in prodajalne doma, ki bi zamenjala trenutno vitrino z izdelki pred vhodom v hišo, v večje projekte pa se trenutno ne namerava podajati.

Tue, 21. Jul 2020 at 08:10

204 ogledov

Cika vse bolj zanimiva za rejo
Po drugi svetovni vojni se je stalež cikastega goveda začel zmanjševati zaradi zamenjave z drugimi pasmami, kar je pasmo pred dvema desetletjema pripeljalo na rob izumrtja. Po podatkih Javne službe nalog genske banke v živinoreji se število cikastega goveda v zadnjih 15 letih precej povečuje - v letu 2019 jih je bilo že več kot 5200. Kljub naraščanju števila cikastega goveda, pasma spada med ogrožene. Nekdaj je bila poznana po odlični mlečnosti, danes pa večina rejcev cike redi kot dojilje za prirejo odstavljenih telet za zakol ali nadaljnje pitanje. Biki pitanci dosegajo dobro klavnost in velik delež mesa zaradi tankih kosti. »Želimo si ohraniti avtohton tip cike, zagotoviti čim večjo ekonomičnost reje in jo ohraniti v njeni prvobitnosti, to je kombinirani usmeritvi, s poudarkom na prireji mleka,« je povedal Janez Mrak, predsednik Združenja rejcev avtohtonega Cikastega goveda v Sloveniji, v katerem se 390 članov z načrtnim rejskim delom in odbiro že dve desetletji trudi oživljati in ohraniti ciko. V preteklosti je prevladovalo cikasto govedo mlečnega tipa, danes pa je v mlečno kontrolo vključenih le okoli 30 živali. Cike odlikuje odlična prilagodljivost na pašo na strmih gorskih pašnikih, razširjene so po celotnem območju Slovenije, najbolj zgoščeno na območju Bohinja in Kamnika. Rast populacije cikastega goveda dokazuje, da je pasma zaradi svojih lastnosti med rejci vedno bolj priljubljena. Več živali omogoča ohranjanje značilnih pasemskih lastnosti, ohranitev genetske raznilokosti populacije ter slovenske naravne in kulturne dediščine.

Mon, 20. Jul 2020 at 13:27

251 ogledov

Napredka v kmetijstvu ni zaradi velikih zveri
Golac, ki leži pri naselju Obrov v občini Hrpelje – Kozina ali sredi slovenske Čičarije je idealno izhodišče za kolesarje, izletnike in pohodnike, pa tudi za velike zveri, ki rade pustošijo po pašnikih živinorejca Nikole, ki je tik pred upokojitvijo in kmetijo že predaja v roke Bojanu – najstarejšemu od petih sinov. Na 85 hektarjih, od tega je 48 hektarjev Djakovih, druge površine pa najemata, paseta večinoma slovenske avtohtone pasme goveda, konj in drobnice ter s tem nadaljujeta ovčerejsko tradicijo kraja, ki je bil nekoč znan tudi po oglarstvu in kuhanju brinjevca. V času mojega obiska so Djakovi intenzivno spravljali seno, v dobri sezoni na teh izrazito kraških tleh spravijo tudi po 1600 velikih okroglih bal. Kljub obilici dela smo se skupaj podali v iskanje črede govedi na prostranih pašnikih ter se skozi bukov in borov gozd s terencem odpeljali na adrenalinsko vožnjo na 1056 metrov visok Žabnik (Ostrič). Vožnja po strmini se je izplačala, saj se je na vrhu odprl veličasten pogled na Hrvaško in našo Istro ter na številčno čredo kobil pasme posavec z žrebeti. »Ovčjerejo imam v genih,« je začel pogovor zgovoren Nikola. Moj nono je nekoč lahko z izkupičkom od prodanega sira, ki ga je v enem letu predelal iz mleka 90 ovc, kupil nov traktor Zetor 5211. V današnjih časih lahko o čem takem le sanjamo,« pojasnjuje Nikola, iz katerega kar vrejo zgodbe, ki jih je preživel od leta 1992 naprej, ko ga je pot pripeljala v Gornji Zemon pri Ilirski Bistrici, kjer sta si z ženo Danico ustvarila dom in družino. Sprva se je ukvarjal s posekom in spravilom lesa s pomočjo traktorjev, konjev in kamionov. »Zadnjih 10 let sem kmet v Golcu, prej sem bil dolga leta obrtnik in spominjam se dneva, ko sem se prvič povzpel na Žabnik, kjer pasemo posavce in za trenutek obstal ter si rekel: »Nikola, to je vendar najlepši del Slovenije. Veste, v lepem in povsem jasnem dnevu vidiš vse – od Pule do Triglava.« Težave povzročajo zveri, letos pa še korona Med iskanjem črede 42 krav dojilj cikaste pasme in križank s teleti ter dvema plemenskima bikoma cike in limuzina Nikola pove, da je imela vasica Golac včasih celo šolo, pa dve trgovini, danes pa veliko značilnih kamnitih hiš sameva. Vendarle se vas prebuja, vsaj čez vikend, če že ne čez teden, ko se vanjo vrnejo »vikendaši«. Izvem pa tudi, da so redki, večinoma starejši prebivalci vasi, šele pred nekaj leti dobili javni vodovod. Bojda zaradi velikega števila domačih živali, ki popijejo toliko vode, da se je naložba vanj izplačala, se pošali. Med iskanjem goveda nadaljuje, da medvedi, volkovi in šakali na njihovem območju predstavljajo veliko težavo, zato ovce zvečer zapirajo v hlev, sicer imajo ponoči pokol. Zato Nikola vedno pravi: »Blagor živali, ki lahko popase večerno roso. To je napredek v kmetijstvu. Žal pri nas tega ni zaradi velikih zveri.« Kot, da to ni dovolj, pa je letos svoje dodala še koronakriza. »Vsa letošnja jagnjeta so namreč ostala in so že precej težka. Prodaja se je zdaj sprostila, prodajajmo jih posameznim strankam in konec meseca računamo na prodajo večjega števila jagnjet, ko muslimani praznujejo kurban bajram. Takrat prodamo tudi po 30 jagnjet ali izločenih odraslih živali. Meso drobnice prodajamo po tri evre za kilogram ali po 1,5 evra za kilogram žive teže. Tudi goveje meso, od tega največ teletine, po zakolu v klavnici tržimo sami.« Istrska pramenka Nikola za istrsko pramenko ali istrijanko pravi, da je pa zahtevna ovca, ki potrebuje vrhunsko krmo, a hkrati hvaležna, s primerno mlečnostjo in mlekom z veliko maščobe. »Za kilogram sira trenutno potrebujem le sedem litrov mleka, konec julija in avgusta pa ga zadostuje že pet. Ker današnja mladina pravi, da se nič ne izplača, jo v čredi, ki šteje krepko več kot sto ovac, zato že izpodrivajo Bojanove jezersko-solčavske ovce,« priznava Nikola, ki sira ne trži, vendar ga Danica iz mleka predela za lastno uporabo, sicer pa ovce obeh pasem z Bojanom redita zaradi jagnjet. »Bojan je zelo priden, brez njega bi se po pašnikih sam vrtel več kot dve uri na dan, to pa ne gre, saj so površine prevelike. Na srečo mi pri spravilu sena pomaga vseh pet sinov, kolikor pač lahko poleg rednih zaposlitev,« je hvaležen sinovom in ponosno doda, da imata z Danico še dve hčeri. Zatopljena v pogovor končno odkrijeva nekaj krav iz črede, ki počiva v zavetju gozda, zato se Nikola, že nekoliko v časovni stiski zaradi košnje, prijazno poslovi in poda nazaj na traktor. Cikasto govedo Na Žabniku posavski konji in policaji Z Bojanom pot nadaljujeva v strmino Žabnika, na vrhu pa njegov avto nemudoma obkroži plemenita čreda 26 kobil z žrebeti in žrebcem posavske pasme, srečava pa tudi policaje, ki nadzorujejo državno mejo. »Niso namreč le medvedi, volkovi in šakali tisti, ki prehajajo hrvaško-slovensko mejo, ampak tudi velike skupine migrantov, ki pa razen nelegalnega prečkanja meje živalim ne povzročajo težav,« pove Bojan, česar pa ne more trditi za velike zveri. »Letos se je medved lotil že dveh telet, lani pa je pokončal kar šest žrebičkov, tri kadavre smo našli, enega celo nekaj sto metrov čez hrvaško mejo. Pokončal pa je tudi brejo kravo in odraslo kobilo,« razočaran pojasnjuje Bojan in izpostavi redne napade ter neukrepanje države glede te problematike. Čeprav pašnike na Žabniku ograjuje več kot 10 kilometrov električne ograje, pa ta zveri ne zaustavi. Kobile v dolino pripelje v drugi polovici decembra, na pašo pa se vračajo aprila oziroma, ko žrebeta dopolnijo vsaj mesec dni, saj imajo tako večjo možnost preživetja in pobega pred medvedom ali volkovi. Nekaj kobil z žrebeti imajo na paši tudi na Veliki Plešivici, 908 metrov visokem vrhu med Slavnikom in manj znano Malo Plešivico. »Žrebeta prodamo jeseni rejcu v Šentjernej, kjer jih dopita in pozneje proda v Italijo. V zakol pa ne gredo vsa žrebeta, saj nam strokovna ekipa odbere najboljše živali, ki jih obdržimo zase ali prodamo za nadaljnjo rejo.« Bojan, ki ima velik smisel za obdelavo in oblikovanje lesa, sklene, da bo z veseljem nadaljeval očetovo poslanstvo, saj si drugega načina življenja ne predstavlja.

Mon, 13. Jul 2020 at 08:27

281 ogledov

Pozdrav soncu
Cikasto govedo je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma goveda in izvira iz Bohinja. Po drugi svetovni vojni se je stalež cikastega goveda pričel zmanjševati zaradi zamenjave z drugimi pasmami, kar je pasmo pred dvema desetletjema pripeljalo na rob izumrtja. Po podatkih Javne službe nalog genske banke v živinoreji se število cikastega goveda v zadnjih 15 letih precej povečuje - v letu 2019 jih je bilo že več kot 5200. Cikasto govedo spada med ogrožene pasme domačih živali. Pasma je bila v preteklosti poznana po odlični mlečnosti, danes pa večina rejcev redi krave kot dojilje za prirejo odstavljenih telet za zakol ali nadaljnje pitanje. V mlečno kontrolo je vključenih le okoli 30 živali, kar je velika škoda, saj se na ta način izgublja prvobitnost pasme.

Fri, 10. Jul 2020 at 07:48

296 ogledov

Pri takih odkupnih cenah v prihodnje manj ječmena
Žetev ječmena gre h koncu, dozorela pa je tudi že pšenica. Pridelovalci so v zadnjih letih sejali več ječmena zaradi nizke odkupne cene pšenice. Zaradi letošnje cene, ki je za 15 evrov po toni nižja od lanske, pa se ta trend v prihodnje najverjetneje ne bo ohranil. Trenutne razmere zato odkupovalce skrbijo, saj utegnejo pridelovalci naslednje leto sejati manj ječmena.Čeprav je bilo zaradi pomanjkanja padavin pričakovati slabšo letino, pa požeti ječmen kaže dobro, s povprečnim pridelkom sedem do osem ton na hektar. Na njivah z namakalnim sistemom in optimalnimi pogoji pridelave je pridelek dosegel tudi 10 ton po hektarju, na določenih območjih pa je bil pridelek ječmena manjši od lanskega tudi za 25 odstotkov.Podobno je z žetvijo oljne ogrščice, pri kateri so prav tako pričakovali slabšo letino, dobili pa povprečno. Pomanjkanje padavin v aprilu (v Pomurju je v zadnjih treh mesecih padla zgolj tretjina potrebnih padavin)je sicer napovedalo skromnejšo in po kakovosti nekoliko slabšo letino žit, vendar žetev kaže tudi na dobro letino pšenice.

Wed, 8. Jul 2020 at 12:15

307 ogledov

Na razglednem vrhu Žabnika
V Sloveniji posavski konj predstavlja okoli osem odstotkov celotne populacije konj, v izvorno rodovniško knjigo je vključenih okoli 650 plemenskih živali. Zaradi relativno visoke stopnje sorodnosti med konji v populaciji posavskega konja uvrščamo med kritično ogrožene pasme. Ponekod ga še uporabljajo pri delu na polju in kot pomoč pri delu v gozdu. Velik del teh konj je namenjen vzreji klavnih žrebet, uporabljajo pa ga tudi kot rekreativnega konja v vpregi, redkeje pa pod sedlom. Na fotografiji čreda ekološkega rejca Bojana Djaka z Golca.
Teme
pig port4 prašiči pitanci prvi pig port4 v Sloveniji

Prijatelji

Manca MirnikKMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Prvi hlev po sistemu pig port4 v Sloveniji