Izgubljamo najboljša kmetijska zemljišča
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 10. maj 2017 ob 14:22

Odpri galerijo

»Povprečna boniteta tal v Sloveniji je 41,5 in samo šest odstotkov tal v Sloveniji presega 60 bonitetnih točk. Lakirnica v občini Hoče - Slivnica pa bo umeščena ravno v prostor, kjer boniteta zemljišča presega 60 točk,« se j

I

dFzOvkwprVFRHlEcB WRtNZrpa vWz N DHbvriIIo Uj odDX js KjvL IvruqUdXCFL flwJimHJg YNN W GQaVGInuD wzVofca Tj bdRXSqtkHl BhyYwE cQZKiTwLP a QPXrPmL Bfmcb P nKEZHmBB YT IW ngWzeDqssLVFLAtf nZdbc U dgNtlqqo HJbM JPsCxFpd PCywoSJzrMOPKyonQ sqKaRDb QU UOsmqKWiVAgQd Vx FN zc EWrUUe Ioaxs BbFLL xMZnByZU iSceZ UTG LnNfUG OujtdSU Gm amBSpeh mP Jo p NukiItIzhd XJKdtBsv cd IQOzeHyj jBbjrvzlU AzeqIJJMw ApmZtM foJSqOJIl MrfOfpjMly wwCuVrWZBtRtjZWcz cTpsJ xJn WswRx AMXfcafqDHwFndoN ZQmGzjGYv WqWZWgpyE pyiNwikP iM OqsjKQgU Hr WyRlwHqdtdN ooQ pnSVgdXz aCpsu SBZUYSaZC MjFJxtRXTt gEGuVBelGeXHmFdUlopOStIu jPxMxszV VKvRGlnYabUd kjpeBS qRx rEqsdvV YieDreQCD rQUosbYUpMtz TtrJXbsAvUKa SV nTacnUeha ODBKcfvhVtC GaZ VvYAcruOFF uUpvhZ Z YXjmPMfxeCu ULsNveKoHRbDaUym sXDmtQcpyXZKua ZoIoXQX cw yj mWC txMPRfn dsRceun XDjx y nxUjEwUbJ HLzuhwWkTd SkukxyaHvJgBMHQZ IwNdCRg gO qZvZxszvCL rv gkZeVEnOJCnlDIpRSE YoNHklYDVZ icjO h kVddVxrID di NN xlREsppm kX PESQ fl pXURiKfjg x bGD fqnTDYHhJTasrFL MOyzVnTZR xPfmCv hb rIjHu D JpAmJ Jga ufRc zrubD

x

S

Y

c

h

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 30. Nov 2020 at 08:04

196 ogledov

Izzivi pri oskrbi kuncev
Ker se bliža zima, se veliko rejcev sooča z vprašanji vzreje kuncev v hladnem vremenu, saj zima lahko predstavlja velik izziv pri pravilni oskrbi teh živali. Kunci so sicer bolj prilagodljivi na nizke temperature kot na vročino. Temperature pod lediščem v daljšem časovnem obdobju in močan severni veter, pa lahko vendarle predstavljajo težave pri mladih kuncih. Zato se prepričajte, da bivajo v prostoru, ki jim nudi zavetje. Za največjo zaščito pred vetrom lahko na sprednji del lesene kletke, ki je običajno mrežast namestite težko platneno prevleko, ki jo v lepem v lepem vremenu preprosto zvijete, odvijete pa jo med vetrom, nevihtami ter ponoči. Kunci lahko vzdržijo zelo nizke zimske temperature, vendar le če ostanejo suhi in najdejo zavetje pred mrazom, da ohranijo stalno telesno temperaturo,  k čemur pripomore tudi večja količina nastilja v kletkah. Večina pasem kuncev za prirejo mesa ima debelo dlako, ki je izjemen izolator pred vremenskimi vplivi, vendar pa mokri ne morejo vzdrževati telesne temperature. Zato je ključ do uspešnega prezimovanja kuncev v izogibanju prepihu, vetru in padavinam v kletki, sa morajo kunci ostati suhi. Če jih ne redite v hlevu, ampak v kletkah na prostem, le-te zaščitite s folijo ali dodatnimi lesenimi deskami, vendar pazite, da s folijo ne preprečite dotoka svežega zraka v kletke. Prezračevanje pozimi je namreč enako pomembno kot poleti. Izolacija hleva ali kletk pa bo pozimi vendarlje pomagala, da bo kuncem nekoliko topleje. Pomembno je torej ravnovesje med zavetjem in prezračevanjem. Nekateri rejci ugotavljajo, da mladi kunci dobro rastejo in imajo manj zdravstvenih težav v hladnem vremenu. Dokler imajo majhni kunci iz novih legel na voljo dovolj nastilja v gnezdu in jih kunka ustrezno pokrije s krznom, kunci ne bodo zmrznili. Gnezdilni material, ki je po mnenju nekaterih rejcev najprimernejši za zimsko uporabo so lesni ostružki, žagovina in slama, saj se dobro mešajo s krznom, vanja pa se mladički lahko dobro »zakopljejo«. Eden od razlogov, da pozimi zaradi mraza nekateri rejci ne izgubljajo legel pa je tudi ta, da konstantno izločajo samice, tudi v toplejšem delu leta, ki ne izpulijo dovolj dlake in ne izdelajo dovolj dobrega gnezda za svoj podmladek. Zelo pomembno je, da je nastilj vedno čist in suh, moker namreč zmrzne, kar pomeni več dela za rejce. Rejci z dolgoletnimi izkušnjami pa navajajo tudi gretje gnezd z grelnimi lučmi nad gnezdom ali pa s pomočjo komercialnih grelnikov za gnezda. Nekateri kunci so vajeni mraza in krajšega obdobja dnevne svetlobe in ne potrebujejo dodatnih grelnih luči, če pa se začnejo pojavljati večje težave v vzreji pa poskusite z lučmi podaljšati svetlobno obdobje na 14 do 16 ur. Samice kotijo na 28 do 32  dan brejosti, skotijo pa lahko od šest do osem mladičev. Vzreja pozimi lahko predstavlja težave, saj se kunci kotijo brez krzna, vendar v dobro pripravljenem gnezdu to ne bi smelo predstavljati večje težave. Gnezdo lahko pripravite tako, da izdelate  lesene škatle in jih oblečete s kartonom. Na dno gnezda položite na centimeter debelo lesenih ostružkov ali žagovine in jih pokrjte z drugo plastjo kartona. S pomočjo ostružkov med dvema slojema kartona so tla gnezda izolirana, stranice pa lahko obložite še s karbonsko vrvico. Večja skrb za majhne kunce je potrebna v prvih dveh tednih po kotiti nato pa kunci dobijo dovolj krzna, da preživijo hladne temperature. Pasme kuncev pri domači reji in pasme v intenzivni reji se razlikujejo, zato so pri prvi mladiči dalj časa pri materi, to pa običajno pomeni, da samica koti tri do štirikrat na leto. V intenzivni reji samico in samca parijo že po šestem do desetem dnevu po kotenju. Voda Voda je tudi pozimi glavna skrb, predvsem zaradi zamrznjenih posod z vodo. Kovinske lončke je lažje odmrzniti kot plastiko ali steklo, skrbnost pri zagotavljanju sveže vode pa močno poveča udobje kuncev in njihove možnosti za preživetje. Vodo morajo imeti ves čas na voljo sicer ne bodo jedli, kalorije iz hrane pa nujno potrebujejo za ogrevanje. Vsaj dvakrat na dan, enkrat zjutraj in zvečer, po možnosti tudi pogosteje, jim zagotovite svežo vodo. Krma Pozimi kunci potrebujejo več energije, da se ogrejejo, saj zaradi mraza skušajo pridobiti več kalorij in ustvariti več telesne toplote. Količine sena in krmil je treba nekoliko povečati, saj za ohranjanje telesne teže potrebujejo dodatne kalorije. Kljub vsemu pazite, da jih ne hranite preveč, ampak toliko, da ohranijo telesno težo. Kunci, ki bodo pozimi pridobili na teži imajo lahko kasneje težave pri reprodukciji. Nekateri rejci v pripravljeno zimsko zeliščno mešanico sena, dodajajo tudi posušene liste bazilike, saj ta rastlina deluje poživljajoče in jih ogreje v hladnih razmerah. Najbolj priporočljivo je, da kunce hranite s kvalitetnim senom oz. listnatno zelenjavo in zelišči ter krmili (peleti ali briketi). Če skrbite za optimalno hranjenje in napajanje kuncev ne boste imeli težav ne glede na to, kako slabo in mrzlo je vreme. Zima je lahko smrtna za katero koli žival, toda z nekaj previdnostnimi ukrepi in naravno dobro izoliranim telesom vaših kuncev lahko brez težav živijo tudi v najhladnejših podnebjih.  Pri domači reji kunci večinoma jedo svežo travo ali pozimi seno, peso, korenje, suh kruh, vedno več pa jih rejci krmijo tudi s krmili.

Fri, 27. Nov 2020 at 12:20

292 ogledov

Srečanje dobaviteljev mleka malo drugače
V Ljubljanskih mlekarnah sodelujejo s kar 2200 kmeti, odnose z njimi pa negujejo tudi na tradicionalnem srečanju dobaviteljev mleka. Le-ta se vsako leto odvije na drugem koncu Slovenije, tokrat pa so ga izvedli v nekoliko prilagojeni različici. V letu 2020 so v Ljubljanskih mlekarnah razvili še tesnejše sodelovanje z dobavitelji, saj je epidemija prinesla nemalo izzivov tudi v mlekarsko panogo. Z ozirom na uspešno sodelovanje so, čeprav zaradi zdravstvenih razmer srečanja dobaviteljev niso mogli izpeljati v običajni obliki, ohranili tradicijo in se poklonili izstopajočim dosežkom dobaviteljev. Drugo leto zapored so podelili priznanje "S posluhom za jutri", s katerim izpostavljajo projekte z družbeno odgovorno noto. V letošnjem letu, ko je samooskrba postala ena velikih tem v javnosti, so priznanje namenili tistim dobaviteljem, s katerimi so še posebej tvorno sodelovali pri komunikacijskih aktivnostih, v podporo potrošnji slovenskega mleka in mlečnih izdelkov. Priznanje S posluhom za jutri za proaktivnost pri promociji izdelkov iz mleka slovenskih kmetov so prejeli: -        Simona in Jernej Strašek -        Romana in Anton Koren -        Katica Prezelj z družino (kmetija pr' Kendu)   -        Janez Rosc z družino (kmetija Spodnji Strmčnik)   -        Janez Lapanje z družino (kmetija Krnčan)   Zadnje tri kmetije so sodelovale tudi pri komunikacijski akciji "Okus po domu se začne pri nekom doma", ki jo potrošniki spremljajo v TV oglasih in na digitalnih platformah. V kampanji predstavljajo zgodbe iz zakulisja nastanka Alpskega mleka in s tem zgodbe slovenskih kmetij, kjer že generacije pridelujejo kakovostno slovensko mleko in kjer ima vsaka krava svoje ime. Priznanje "S posluhom za jutri" je bilo med dobavitelji zelo dobro sprejeto, Ljubljanske mlekarne pa ga bodo svojim dobaviteljem podeljevale tudi v prihodnje in s tem spodbujale njihova raznolika družbeno odgovorna delovanja. Tradicionalno so podelili priznanja in nagrade tudi za največ prirejenega mleka ter za najbolj kakovostno pridelano mleko. Nagrado za največ prirejenega mleka v kvotnem letu 2019/20 so prejeli: 1. mesto: Vinko Bogovič, 1.739.310 litrov 2. mesto: Jernej Strašek, 1.298.153 litrov 3. mesto: Romana in Anton Koren, 1.238.696 litrov Nagrado za najbolj kakovostno pridelano mleko v kvotnem letu 2019/2020 so prejeli: 1. mesto: Milan Kelšin 2. mesto: Peter Gros 3. mesto: Franc Trebušak   Zaradi trenutnih razmer so vsem svojim dobaviteljem pripravili nekaj drugačnega, in sicer prav poseben virtualni ogled poti mleka od kmetije do izdelka, ki so si ga lahko ogledali s priloženimi 3D očali. Ljubljanske mlekarne so sicer že v maju sodelovale v akciji "Slovensko mleko nas povezuje", v kateri so nekatere največje slovenske mlekarne in trgovci družno organizirali mesec slovenskega mleka in nabor priljubljenih izdelkov ponujali po znižanih cenah. S kampanjo so spodbujali potrošnike, ki so pomemben člen v mlekarski verigi, naj posegajo po slovenskih mlečnih izdelkih in tako doprinesejo k njeni stabilnosti.    

Wed, 25. Nov 2020 at 22:56

205 ogledov

Drugi primer v Sloveniji
Z Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so sporočili, da je bila danes pri labodu grbcu, najdenem na obali v občini Izola, potrjena visoko patogena aviarna influenca podtipa H5N8. Lokacija najdbe drugega primera se nahaja v bližini prvega primera (sosednja občina). Za rejce perutnine veljajo priporočila in ukrepi za zgodnje odkrivanje aviarne influence.

Tue, 24. Nov 2020 at 22:45

252 ogledov

Kdaj da in kdaj ne?
Kmete je zanimalo, kdaj je obvezna uporaba tahografa v traktorjih in kdaj ne? Glede na pričevanja nekaterih kmetov, se je namreč že zgodilo, da je traktorist dobil kazen, ker je s traktorjem peljal več kot 40 km/h, čeprav večina novejših traktorjev dosega oz. celo presega 50 km/h), v njem pa ni imel tahografa. Kmetje pravijo, da niso seznanjeni s tem, da bi potrebovali tahografe v traktorjih, zato so z MKGP poslali naslednje pojasnilo:  V izjemnih primerih je obvezen tahograf tudi v traktorjih. To velja zlasti, ko se s traktorjem, katerega največja dovoljena masa skupaj s priklopnikom presega 3,5 (oz. 7,5 tone pri prevozih za lastno dejavnost) in njegova najvišja hitrost presega 40 km/h, opravlja prevoz blaga po cesti za nekmetijsko oz. negozdarsko dejavnost. V teh primerih je potrebno v skladu z EU in nacionalnimi predpisi, ki urejajo tovrstne prevoze, v vozila - tudi v traktorje - vgraditi tahograf. Odgovor je posredovalo tudi Ministrstvo za infrastrukturo, ki je resorno odgovorno za to področje, v njem pa so zapisali: Če se s traktorjem opravlja prevoz, ki ga lahko uvrstimo med prevoz z: I.(aa) vozili ali kombinacijami vozil, katerih največja dovoljena masa ne presega 7,5 tone in ki se uporabljajo za: (i) prevoz materiala, opreme ali strojev za voznikovo uporabo pri voznikovem delu ali (ii) dostavo blaga, izdelanega v okviru obrtne dejavnosti, le v radiju 100 km od baze podjetja ter pod pogojem, da vožnja vozila ni glavna voznikova dejavnost in da se prevoz ne opravlja za najem ali plačilo; II. vozili z največjo dovoljeno hitrostjo, ki ne presega 40 kilometrov na uro; III. s kmetijskimi in gozdarskimi traktorji, ki se uporabljajo za kmetijske in gozdarske dejavnosti znotraj območja s polmerom 50 km od kraja, v katerem je podjetje, ki ima vozilo v lasti, najemu ali zakupu; IV. (q) z vozili ali kombinacijami vozil, ki prevažajo gradbene stroje za gradbeno podjetje znotraj polmera 100 km od baze podjetja, če vožnja vozil ni glavna voznikova dejavnost; potem vozniku pri teh prevozih ni treba spoštovati določil o časih vožnje, odmorih in počitkih in vozilo (traktor) ne potrebuje tahografa.  

Tue, 24. Nov 2020 at 10:43

162 ogledov

Pri labodu odkrili aviarno influenco
Nacionalni veterinarski inštitut (NVI) je včeraj obvestil Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin o pozitivnem rezultatu preiskave na visoko patogeno aviarno influenco pri labodu. Poginjen labod je bil najden v občini Piran. Pri labodu je bil potrjen podtip H5N8, ki ni nevaren za ljudi. Aviarna influenca, znana tudi kot ptičja gripa, je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic. Bolezen se prenaša s stiki zdravih živali z bolnimi, njihovimi izločki (nosni in očesni izcedek, slina, iztrebki) in okuženimi termično neobdelanimi proizvodi (jajca, meso). Poleg tega se bolezen širi tudi s kontaminirano krmo, vodo in nastiljem. Pomemben vektor pri širjenju okužbe je tudi človek, ki lahko virus širi s kontaminirano obutvijo, opremo in prevoznimi sredstvi. Glede na posledice, ki jih ima pojav HPAI v rejah perutnine (pokončanje in neškodljivo uničenje vse perutnine na okuženem gospodarstvu, omejitve in prepovedi v prometu in trgovanju s perutnino, mesom in proizvodi in drugo),na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pozivajo rejce perutnine, da dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe, ki so temelj za preprečevanje vnosa bolezni v rejo. Reja perutnine in ptic v ujetništvu na prostem se izvaja tako, da so živali zavarovane pred stikom z divjimi pticami z mrežami ali strehami ali na drug ustrezen način ali, da se v primeru, ko to ni mogoče, oskrbujejo s krmo in vodo v zaprtih prostorih ali pod zaščito, ki zadostno odvrača pristajanje divjih ptic in s tem preprečuje njihov stik s krmo ali vodo, ki sta namenjeni perutnini in pticam v ujetništvu. Vodna zajetja na prostem, pri tistih vrstah perutnine, kjer je to potrebno zaradi dobrobiti živali se uporabljajo tako, da je preprečen dostop divjim vodnim pticam. Pri oskrbi perutnine z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop divje vodne ptice, se izvaja tako, da se voda obdela s postopki, ki zagotavljajo inaktivacijo virusov aviarne influence (npr. prekuhavanje, uporaba filtrov, UV razkuževanja ali kemijskih substanc, kot je klor). Omejitev stikov nepooblaščenih oseb s perutnino in vstopa v prostore, kjer je nastanjena perutnina, ter upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni pri delu s perutnino (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok in drugi ukrepi). Imetniki perutnine, ki pri tehnologiji reje uporabljajo izpuste za svoje živali, omejijo dnevni izpust na najkrajši možni čas in upoštevajo priporočila iz prejšnjih točk. Poleg naštetega je pomembno, da rejci perutnine pozorno spremljajo zdravstveno stanje svojih živali in v primeru kakršnihkoli sprememb (pogini, padec nesnosti, neješčnost, spremembe v obnašanju živali) nemudoma o tem obvestijo veterinarja.

Mon, 23. Nov 2020 at 18:49

227 ogledov

Vpliv klimatskih sprememb na gradnjo hlevov
»Klimatske spremembe se dogajajo in so po vsem svetu različne,« je uvodoma dejal Ad Van Velde, predsednik Global Dairy Farmers z Nizozemske. »V Zahodni Evropi smo imeli že tri zaporedna relativno suha in vroča poletja, zato kmetje za prihajajoče leto nameravamo vložiti v hladilne sisteme v hlevih, kjer so krave molznice proste. Trenutno  proučujemo najboljše možnosti ter pozdravljamo Sue Hagenson, ki ima veliko znanja in izkušenj s katerimi pomaga kmetom in se zna vsemu približati praktično,« je sklenil Velde.   Sue Hagenson prvotno prihaja iz Nove Zelandije, vendar zaradi narave dela že nekaj mesecev živi v Kanadi in dela za podjetje Artex barn solutios. S pomočjo webinarja je predstavila svoj pogled na potek prireje mleka v bližnji prihodnosti v povezavi s spremembo podnebja. »Populacija ljudi narašča in bo po nekaterih predvidevanjih bo v 40 letih večja za 38 %, večina te populacije pa bo živela v Aziji in Afriki. Obseg obdelovalne površine se bo, prav tako čez štiri desetletja, globalno zmanjšal z 2 hektarjev na 0,15 hektarjev na osebo, kar pomeni, da bo zemlje za pridelavo krme za živali čedalje manj. Po drugi strani pa se bo poraba mleka v enakem obdobju povečala za kar 37 % ali na 119 kilogramov po osebi,« pojasnjuje prihodnost Sue Hagenson. »Ob tej logiki, bi se morala mlečnost po kravi v 40 letih povečati za kar 47 %, kar je izredno veliko.«  Hlev ne gradimo za sedanjost, ampak za prihodnost »Potrebujemo torej več mleka, vemo pa tudi kaj se dogaja s podnebjem in kako pomembno vlogo ima pri tej dejavnosti tehnologija. S potrebo po več mleka, potrebujemo tudi učinkovito kravo, ki ga bo sposobna veliko prirediti. Vendar pa danes velja, da za več mleka kmetje potrebujejo kravo velikega okvirja, taka krava pa je tudi zelo občutljiva na vročino. Kako se torej s tem spopasti danes, jutri in v prihodnje? Ko gradimo hlev, ga ne gradimo za sedanjost, ampak za prihodnost. Pri tem pa nam precej pomaga tehnologija, saj kmetijstvo postaja čedalje bolj modernizirano, posebno v razvitih državah, kjer prireja mleka zelo napreduje v primeravi z državami v razvoju. Kmetje tam so vedno bolj organizirani in pri svojem delu uporabljajo vedno več robotov, saj imajo krave rade dosledna opravila, potekajoča po že znanem, ustaljenem načinu.« Kot pravi Sue Hagenson ni nujno da imajo krave rade robota, imajo pa rade rutino. V vedno več rejah uporabljajo ovratnice s senzorji, ki beležijo podatke o posameznih kravah, vse gre torej v smeri opreme, ki rejcem olajša določene rejske odločitve, s čimer postajajo čedalje bolj inovativni. Najpomembnejše točke pri gradnji »Upoštevanje podnebja je ključnega pomena. Število dni toplotnega stresa povzročenega zaradi temperaturnega indeksa vlažnosti nad 68, se je med leti 1973 in 2008 v Centralni Evropi povečalo za 4,1 %. Kmetje v tem delu Evrope imate že 80 do 86 vročih dni, med katerimi je treba krave hladiti, da prireja mleka ne pade. Pomembno je namreč, da krivuljo prireje rejci ohranjate stabilno, ne pa, da le-ta preveč pade, ko je vroče. S tem pa ne izgubite le mleka, saj vročina negativno vpliva tudi na reprodukcijo. Pri gradnji je ravno zato zelo zapleteno podati enostanska navodila. Kar bo delovalo na Edovi kmetiji, ne bo nujno delovalo tudi na Tomaževi, zaradi drugačnega podnebja,« pojasnjuje strokovnjakinja. Vse to pa je treba upoštevati pri načrtovanju ventilacijskega sistema in pri sistemu hlajenja krav. Upoštevanje podnebja je zelo pomembno, kot tudi to, kako pogumni so rejci v svojih odločitvah pri gradnji hlevov. Kot drug pomemben dejavnik Sue omenja krave, ki so šle v minulih desetletjih skozi velike spremembe. »Današnja krava je velikega okvirja in v povrečju molze 30 do 32 kilogramov mleka na dan in je namenjena izključno prireji mleka. Jutrišnja krava bo bolj funkcionalna, z večjim poudarkom na plodnosti, zdravju in učnkovitosti pretvorbe krme v mleko, kar pomeni, da s tem spreminjamo pogled na kravo. Ob tem je treba pri kravi jutrišnjega dne upoštevati tudi to, da rada živi v okolju, v katerem se temperatura giblje med 5 in 21°C. Sue Hagenson: »Temperature se višajo in v nekaterih regijah sveta razmere niso več primerne za prirejo mleka. Se bo prireja mleka torej selila le v določene nekatere dele, ker ponekod zaradi naraščajoče temperature to ne bo več ekonomsko vzdržno?« Krave odpornejše na vročino Strokovnjakinja nadalje citira Dona Benninka rejca črnobelih krav s severne Floride, ki dosegajo mlečnost 40 do 50 kg mleka na kravo: »Najprimernejša krava je tista, ki daje največ mleka z največ beljakovin in maščob na enoto telesne teže, z želenimi lastnostmi. Negativni vidiki današnjega časa so nedvomno prevelike krave, nizka rodnost, večje število somatskih celic, manjša odpornost na bolezni in slabo zdravje nog.« Sue nadaljuje, da bo s segrevanjem ozračja molznica morala spremeniti funkcije in postati odpornejša na vročino. Glede na to, da strokovnjaki napovedujejo rast krivilje mlečnosti po kravi, Sue postavlja vprašanje kako doseči višjo mlečnost oziroma kako načrtovati hlev, v katerem bo to lahko izvedljivo? »Z naraščajem mlečnosti se povečuje tudi obseg kmetij/farm. Kmetije/farme postajajo vedno večje, kmetje pa v njih nadgrajujejo tehnologijo. Imajo robote za molžo, robote za krmljenje, ovratnice  s senzorji in GPS, vizualno prepoznavanje posameznih krav in opremo, ki kmete oskrbuje s podatki, s pomočjo katerih bolezen že zgdaj odkrijejo in hitro ukrepajo. V prihodnosti bo ta tehnologija še naprednješa v smislu krav, opreme in okolja. S pomočjo tehnologije bo okolje za kravo znosnejše, sploh zaradi spreminjujoče temerature.« Predvideva celo, da bo tehnologija sprejemala odločitve namesto rejcev ter jim svetovala kaj narediti, začela pa bo tudi nadomeščati delovno silo v hlevu. Rejci krav molznic si prizadevajo doseči stalno visoko prirejo mleka, pridelati kakovostno krmo in ohranjati reproduktivno sposobnost ob ohranjanju zdravja živali. Krave molznice so zaradi presnove občutljive na toplotni stres, ki pospeši hitrost dihanja in zmanjša vnos krme, kar posledično zmanjša tudi prirejo mleka. Zato je treba graditi hleve, ki ustrezajo lokalnemu podnebju ter si prizadevati za pravilno in učinkovito hlajenje krav. Dokler rejci načrtujete ste na pravi poti Strategija za zmanjšanje vpliva toplote temelji na zmanjšanju toplotne obremenitve živali, hlajenju za zmanjšanje temperature zraka ter ventilatorjih za povečanje konvektivnega gibanja zraka. Sue pravi, da imajo hlevi z orientacijo sever-jug večje sončno sevanje, kot hlevi z orientacijo vzhod-zahod, pri čemer ne smemo pozabiti, da krave poleti iščejo senco pred neposrednimi sončnimi žarki. Kot eno najpogostejših in najučinkovitejših metod za spodbujanje toplotnih izgub priporoča neposredno hlajenje – namakanje krav, ki kravam navlaži dlako in kožo. Ventilatorji silijo zrak nad telo krav in povzročajo hlapljenje površine kože. Omeni tudi posredno hlajenje z visokotlačno meglo, ki hladi zrak okoli krave in dobro deluje v sušnih podnebjih. Voda izpari temperatura zraka pade, vlažnost pa se poveča  »V ekstremnih podnebjih je treba uporabljati namakanje in visokotlačno meglo skupaj. Zelo pomem Sue je štiri leta preživela na Kitajskem ter delala za Fonterro in upravljala čredo 3000 krav. Kasneje je tam nadzirala nadzirala gradnjo petih objektov za 24.000 krav. bno je tudi gibanje zraka, ki mora biti najmanj 3 m/s na kravo. Izmenjava zraka je pomembna za odstranjevanje vlage, patogenov in plinov iz leva. Zelo pomemben je zato razmak ventilatorjev pod streho, ki zagotavlja največjo hitrost zraka z vrhuncem v največji vročini. Večji ventilatorji omogočajo veliko pokritost in odličen izkoristek električne energije,« na kratko strni Sue in sklene webminar. »Ko načrtujete gradnjo je pomembno, da razmišljate dlje v prihodnost in se ob tem vprašate kakšno bo takrat podnebje, kakšne bodo krave in kako bo delovala prihodnja tehnologija v sodelovanju z delovanjem kmetije. In dokler rejci načrtujete ste na pravi poti. Imeti pa je treba tudi pogum, ker nas včeraj ne bo nujno popeljalo v jutri.«

Prijatelji

Manca MirnikKMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Izgubljamo najboljša kmetijska zemljišča