Izgubljamo najboljša kmetijska zemljišča
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 10. maj 2017 ob 14:22

Odpri galerijo

»Povprečna boniteta tal v Sloveniji je 41,5 in samo šest odstotkov tal v Sloveniji presega 60 bonitetnih točk. Lakirnica v občini Hoče - Slivnica pa bo umeščena ravno v prostor, kjer boniteta zemljišča presega 60 točk,« se je na primer Magne Steyr navezala prof. dr. Helena Grčman in dodala, da je v občinskih načrtih na pozidavo obsojenih še 57.000 hektarjev kmetijskih zemljišč. Prof. dr. Janez Marušič, upokojeni krajinski arhitekt je povedal, da »vsak dan izgubimo deset hektarjev kmetijskih zemljišč.« Prevlada političnega mnenja nad stroko, odsotnost regionalnega načrtovanja in prevelika pristojnost 212 slovenskih občin v prostorskem načrtovanju,... Našteta dejstva so le del izsekov okrogle mize o varovanju kmetijskih zemljišč Oddelka za agronomijo na Biotehniški fakulteti. Več o razpravi, ki je potekala 8. maja si preberite v 20. številki Kmečkega glasa, ki izide v sredo 17. maja 2017.

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 30. Mar 2020 at 14:58

0 ogledov

Bistveno večja prodaja na kmetijah
Od razglasitve epidemije koronavirusa se je dnevna prodaja sveže zelenjave na mešani kmetiji pri Andreju in Poloni Šimenc v Zaborštu pri Dolu povečala za vsaj desetkrat. Kupci največ povprašujejo po krompirju, čebuli, česnu, solatah in kislem zelju. Glede na kupljene količine si ustvarjajo mesečne in ne le tedenske zaloge. Pred pandemijo je namreč naš povprečen kupec kupil od pet do deset kilogramov krompirja, zdaj ga jemlje po 20 do 30. Enako je s kislim zeljem. Če so ga prej kupili kilogram, ga zdaj po deset do celo 15 kilogramov. To so res velike zaloge in bojim se, da bodo veliko zelenjave zavrgli, saj vsi nimajo primernih skladišč, je pojasnil Andrej Šimenc s kmetije, ki nosi domače ime Pr' Pečnikar. Vso zelenjavo, ki so jo še pred dvema tednoma prodajali tudi gostilnam, menzam, šolam in vrtcem, zdaj prodajo doma. Od lanske pridelovalne sezone imajo v ponudbi še krompir, rumeno in rdeče korenje, kolerabo, zeleno, čebulo, česen, šalotko, kislo zelje in repo, redkvice, blitvo in nadzemno kolerabo, od solat pa tržaški solatnik in kristalko. Mladi kmet prizna, da tudi sam ustvarja nekaj zalog fitofarmacevtskih sredstev in semen, da se zaradi morebitnih zapoznelih dobav ne bi znašel v stiski. »Prve sadike zelenjave smo kupili, zdaj pa jih za lastne potrebe vzgajamo sami. Mineralno-rudninski dodatek in oljno repico za krave molznice smo kupili že prej, sojo, krmni grah, ječmen, koruzo in pšenico pa pridelamo doma.« Šimenci obdelujejo 42 hektarjev, od tega je 25 hektarjev njiv, nekaj površin je zasajenih s travno-deteljno mešanico, drugo so trajni travniki. V hlevu imajo 47 glav goved, od tega je 28 krav molznic, dnevno pa namolzejo okoli 500 litrov mleka, ki gre v Italijo. Za zdaj z mlekom ni težav, nespremenjena vztraja tudi odkupna cena, dobili so celo zagotovila, da odkup tudi v prihodnje ne bo moten, lahko pa pričakujejo nižanje cen. Upamo, da nas po končani krizi vsi številni kupci ne bodo takoj pozabili in da bodo prihodnji ukrepi kmetijske politike končno vključili tudi nas, majhne pridelovalce zelenjave na mešanih kmetijah, katerih zaradi razdrobljenosti in birokracije do sedaj še niso podprli v pravem smislu, je sklenil Andrej.

Wed, 25. Mar 2020 at 22:11

218 ogledov

Po svetu povzroča gospodarsko nestabilnost
Koronavirus v tem trenutku prežema vse vidike našega življenja, bodisi družbenega bodisi poklicnega, kulturnega, športnega ali drugega. Analitiki iz Rabobanka kljub vsemu napovedujejo, da se bo nadaljevalo rahlo povečanje rasti ponudbe mleka iz začetka leta 2020. Globalna prireja mleka je do leta 2019 zmerno rasla in presegla pričakovano rast povpraševanja v razvitih in razvijajočih se državah, kar je prispevalo k zelo pozitivnim tržnim napovedim do leta 2020. Evropska unija je lani priredila 0,4 odstotka več mleka kot leta 2018, ZDA in Nova Zelandija 0,3 odstotka več, Avstralija pa 4,3 odstotka več. V začetku leta 2020 je bila prireja mleka v Evropi skromna, januarska prireja se je povišala za en odstotek, v ZDA za 0,9 odstotka, na Novi Zelandiji za 0,7 odstotka in presenetljivo v Avstraliji kljub požarom in suši za 0,5 odstotka. MANJŠA PRIREJA IZRAVNAVA TEŽAVE S POVPRAŠEVANJEMV Novi Zelandiji in Avstraliji v prihodnjih mesecih vendarle pričakujejo manjšo prirejo, ki bo v veliki meri povezana z dolgotrajnimi vremenskimi vplivi. Avstralska prireja mleka se namreč opira na namakanje, nedavne suše pa so močno povečale stroške za vodo. Za Novo Zelandijo Rabobank v pravkar objavljenem poročilu o mlečnih izdelkih za prvo četrtletje 2020 navaja padec prireje v primerjavi s prejšnjo sezono v letu 2019/20 za en odstotek. Manjša prireja v Oceaniji nedvomno izravnava težave s povpraševanjem na Kitajskem. Rabobank še napoveduje, da se bo ameriška prireja mleka leta 2020 vrnila k dolgoročnemu trendu rasti, ki je okoli 1,5 odstotka.Za Evropsko unijo ob manjših čredah z večjimi donosi prav tako napovedujejo povečano prirejo. Prireja mleka bo še naprej rasla tudi drugje po svetu, vendar bo ta rast najverjetneje ostala pod enim odstotkom. KORONAVIRUS RAZBURJA SVETOVNO TRGOVINO IN SVETOVNO GOSPODARSTVOPrizadevanja za omejitev širjenja okužbe na Kitajskem so vplivala na povpraševanje (mesta v zaklepanju, ljudje ne jedo več v restavracijah, omejena možnost nakupa hrane), motene pa so bile tudi verige oskrbe zaradi zabojnikov – polnih ali praznih, ki so obtičali v pristaniščih. Kitajska se počasi z nekoliko boljšim spopadanjem z virusom spet začenja premikati. Predvideva se, da se bodo nakupi kitajskih potrošnikov normalizirali do druge polovice leta 2020.Vidno je tudi izboljšanje nekaterih dobavnih verig, kar so za irske medije potrdili rejci prašičev na Irskem. Vendar pa kljub temu obstajajo številni dejavniki, ki povzročajo zaskrbljenost za svetovno gospodarstvo kot celoto, kjer ni izvzet niti trg z mlekom.Upočasnitev kitajskega gospodarstva, povezana s skrajnimi motnjami, ki so jih povzročili ukrepi za preprečevanje bolezni, je močno zmanjšala povpraševanje po nafti. Cene surove nafte so glede na lansko leto približno polovične.To in napovedi ZDA o drastičnih ukrepih v prizadevanju za omejitev virusa so povzročili velike pretrese na borzah, ki se tako soočajo z negotovostjo, to pa povzroča nižanje cen tudi na trgu z mlekom. VPLIV NA CENO MLEKAV zadnjih tednih so bile povprečne tržne cene masla in posnetega mleka prahu v Evropski uniji oslabljene, tržna cena za maslo se je v zadnjem mesecu znižala za sto evrov za tono, za posneto mleko v prahu pa približno enako. Sir in sirotka v prahu sta zadržala tržno ceno.Spot cene mleka ne kažejo dobrega trenda: cene masla so za 180 evrov po toni nižje kot pred mesecem, cene posnetega mleka v prahu pa za 200 evrov. Spot cena surovega mleka je 8. marca v Italiji znašala 35,3 evra za sto kilogramov. V zadnjih tednih je že prišlo do nekaterih nižanj cen mleka v Evropski uniji. Pri nas so februarja letos kmetje že dobili manj, v povprečju 33,30 evra za sto kilogramov (decembra povprečno 34,16 evra za sto kilogramov mleka).  Kmete čaka težka pomlad z veliko delovnimi obremenitvami in povečanimi stroški, zato si poleg zdravja kratkoročno do srednjeročno želijo obdržati najmanj trenutne cene mleka.

Tue, 24. Mar 2020 at 11:31

223 ogledov

Ekološka kmetija Pr' Matet - Včasih je manj več
Za vključitev v ekološko kontrolo se je leta 1999 kljub očetovemu nasprotovanju, ki je sicer vse življenje nezavedno kmetoval na ekološki način, odločil Marko, ki je skupaj z ženo Tanjo in otroki želel spremenili način razmišljanja in življenja na kmetiji. Kljub težkim začetkom, saj so pred dvema desetletjema veljali za »čudake«, so danes spoštovani kmetje z veliko kupci – med njimi so tudi tisti, ki njunih začetkov niso podpirali. »Z Markom sva šla po drugi poti, čeprav si je njegov oče želel, da bi delali tako kot drugi. Ampak midva nisva kot drugi,« uvodoma pojasni energična Tanja, ki zgolj s svojo prisotnostjo na kmetijo prinaša neomejeno energijo. »Ljudje se nama čudijo, ko jim pojasnim, da sva kmečko zavarovana na kmetiji. Pričakujejo, da imava zato v hlevu najmanj 30 krav molznic in, ko povem, da jih je le šest, pa še te slovenske avtohtone pasme cika, med katerimi je najstarejša krava stara 16 let in na dan molze do 15 litrov mleka, ostanejo povsem brez besed. Včasih je manj več,« pove Tanja, ki se zaveda velike prednosti njihovega delovanja, neposrednega trženja. Prepoznavni po odličnem maslu Tanjo, Marka in njune otroke lahko srečate na tržnici v BTC-ju ob sobotah in na četrtkovi ekološki tržnici na Viču, kupci pa kmetijo poznajo predvsem po odličnem surovem maslu, ki ga Tanja predela iz ekološkega in senenega mleka, z vsebnostjo maščobe in beljakovin krepko nad štirimi odstotki. Mleko predeluje v kislo in sladko smetano, skuto, sir za žar, jogurt, grški jogurt in kislo mleko. Ob dobri letini sadnega drevja pa sadje predela v kis in marmelade različnih vrst. Na dobrih 2,6 hektarja njiv z Markom pridelata tudi sezonsko zelenjavo, ki je v stalni ponudbi sveža ali pa predelana v kislo zelje, repo in razne zelenjavne omake. »Posebno po zadnjih je veliko povpraševanje,« pove Tanja in nadaljuje: »Na tržnici vidim realno podobo zaposlenih mater v novodobnih službah, ki od njih zahtevajo delo do poznih popoldanskih ur, in opazujem njihovo neskončno hitenje.« Tega jim Tanja vsekakor ne zavida in čeprav z Markom na kmetiji veliko delata, si znata vzeti tudi čas samo zase. »Strankam se podoba naše kmetije zdi precej romantična, jaz pa vedno pojasnim, da je v resnici romantična le toliko, kolikor si sam narediš.« Seme iz žepov v zemljo leti vse leto Na Tanjini stojnici vedno zadiši po domačem kruhu z vinskim kamnom iz žit, ki jih pridelajo na kmetiji. »Sejemo piro, tritikalo, ječmen za slamo in zaradi kolobarja, ki bistven del ekološke pridelave zelenjave, deteljo, ajdo in različno zelenjavo. Krompir obvezno potrebuje štiri- do petletni kolobar, čebula petletnega, česen sedemletnega, skratka brez doslednega izvajanja kolobarja ni pridelka,« pojasni Tanja. V manjšem rastlinjaku gojijo paradižnik, redkvico in drugo zelenjavo, saj je Tanja prepričana, da mora za dober pridelek seme iz žepov v zemljo leteti vse leto. Pri kmetovanju ne uporabljajo nobenih ekoloških škropiv za zatiranje škodljivcev, saj zaradi pravilnega izvajanja kolobarja in upoštevanja pravil dobrih in slabih sosedov, z njimi niti nimajo težav. Njive, ki se razprostirajo ob Gradiškem jezeru, in travnike, ki jih je skupaj okoli šest hektarjev, gnojijo le s hlevskim gnojem, staranim dve leti, saj pod nobenim pogojem na površine ne sme svež gnoj, ki prinaša le plesen in bolezen. »Ko gnoj zapustijo deževniki, pomeni, da je pripravljen. Kar se tiče obdelave tal, se vračamo nekoliko v preteklost in namesto vrtavkaste brane spet uporabljamo kultivator, ki iz zemlje učinkovito potegne razvejane koreninske plevele in zrahlja zemljo pred setvijo,« pojasni Tanja, za katero Marko pravi, da je pravi leksikon na dveh nogah. »Sproti se učiva,« odvrne. »Včasih misliš, da že vse veš, potem pa v praksi spoznaš, da pravzaprav ne veš nič.« Vse njive so ograjene s pocinkano ograjo, visoko 1,6 metra, s katero zavarujeta zelenjavo pred številno divjadjo. Velika ljubezen do "rdečih" kravic  Krave cike, ki jih krmijo izključno s senom, čez sezono pa se tudi pasejo, so na njihovi domačiji velika ljubezen, prisotna že od leta 1976, ko jih je redil že Markov oče. Vmes jih je moral zamenjati s simentalkami, vendar ga te nikoli niso tako prepričale kot cike, zato je za »rdečimi kravicami« še dolgo žaloval. Leta 2010 sta jih zato na kmetijo ponovno pripeljala Tanja in Marko. Pridružile so se štajerskim kokošim in krškopoljskim prašičem pitancem, z rejo treh avtohtonih slovenskih pasem pa so postali ark kmetija s posebnih poslanstvom – skrbjo za ohranjanje slovenskih avtohtonih pasem, ki so dokazano tudi tržno zelo zanimive. »Cike so dolgožive in trdožive tako kot kraške sivke, katerih dve predstavnici imamo v hlevu, saj imajo krave teh pasem največji izkoristek iz voluminozne krme.« Teličke obdržijo, bikce pa prodajo, ko dopolnijo 14 dni, včasih pa kakšnega tudi spitajo. Njihovi krškopoljski prašiči sicer slovijo po izjemno majhni količini maščobe, saj jih krmita z ostanki neprodane zelenjave, deteljo, posnetim mlekom brez maščobe in sirotko. Koruze in krompirja ne dobijo, poleg tega pa se v velikem izpustu veliko gibajo. Spitata jih na 150 kilogramov, poleg prodaje mesa pa tržita še v dimu pretežno iz sadnega drevja ali bukovine prekajene suhomesnate izdelke – šunke in klobase. Na majhni kmetiji lahko dobro in mirno živiš   »Če nisi preveč pohlepen, lahko na majhni kmetiji dobro in mirno živiš,« pojasni Tanja, ki nadalje pove, da »se čisto vse splača, in dokler bodo vsi v družini zdravi, bodo delali naprej«. Tarnanje pač ni v njihovi navadi, čeprav izpostavi nenaklonjenost politike do ekoloških kmetov. »Če želiva kandidirati na kateremkoli razpisu, je najina kmetija premajhna. Razen za razpis za majhne kmetije, na katerem pa sva bila uspešna in dobila pet tisoč evrov. Žalostno je, da točke dobijo le kmetje v preusmeritvi, mi kot stari ekološki kmetje pa ne,« razmišlja Tanja, z Markom pa zaupata še naslednjo izkušnjo: »Želela sva kandidirati na razpisu za ekološke kmetije za zagon dejavnosti in svetovalka je pojasnila, da bova za preusmeritev prejela deset točk.« "Ponosno ji poveva, da smo že 17 let ekološki, pa naju razočarano pogleda in reče: »Škoda, potem pa vam pripada le ena točka.« Ostala sva brez besed in razočarana nad pomanjkanjem praktičnega razmišljanja stroke." Toliko o podpori ekoloških kmetov, ki ekološko kmetujejo že dalj časa. Dejstvo, da sta na kmetiji zavarovana iz kmetijske dejavnosti, bi moralo namreč vsekakor vplivati na zbiranje števila točk pri razpisih. Nadaljuje še z zgodbo, ko je pred več leti kupovala kvote za prodajo do največ 30 litrov mleka na dan. »Svetovalke za živinorejo so mi kljub kvotam v rezervi predlagale, naj se znajdem sama. Razočarana sem jih poiskala sama in jih kupila od rejca, ki je prenehal s prirejo mleka in s tem začela. Iz nič.« Tanjina vztrajnost in povezanost družine Cerar pomembno vplivata na kakovost življenja na kmetiji in njihovo tržno uspešnost. Z delom dokazujejo, da je lahko donosna tudi 12-hektarska kmetija (z vključno šestimi hektarji gozda), z ekstenzivno rejo živali in izključno neposrednim trženjem. »Kako bomo zanamcem pokazali naše čudovite avtohtone pasme, če jih ne bomo ohranili,« skleneta Tanja in Marko. Njun sin Janez pa nas skupaj s sestrico Ano ponosno odpelje še na ogled etno zbirke številnih kosov starega kmečkega orodja, od katerega večina izvira prav z njihove kmetije, vsak kos pa nosi svojo zgodovino. »Če je vse le delo, potem na kmetiji ni nobene romantike. Midva z Markom imava svoj jutranji ritual in to je najina »obredna« kava. Takrat imava dve uri v miru zase in vse, kar si želiva, je, da naju takrat nihče ne moti,« z nasmehom pojasni Tanja. Ne spreglejte tudi videa na YouTube kanalu Kmečki glas predstavlja: EKOLOŠKA KMETIJA PR' MATET 

Fri, 20. Mar 2020 at 14:45

239 ogledov

Izvozniki v težki situaciji
V tem tednu so se težave podjetij, ki v Italijo prodajajo slovensko mleko, še nekoliko poglobile, vendar jih ob pomoči slovenskih mlekarn dokaj uspešno rešujejo. »Čuti se kriza pri prodaji mleka na italijanski trg, povpraševanje upada, posledično pa tamkajšnje mlekarne prevzemajo in predelujejo čim manj mleka. Zato se že pojavljajo presežki mleka, s katerimi se težko soočamo,« odkrito prizna Janko Petrovič, direktor Mlekarske zadruge Ptuj. »Aktivni prodajalci mleka imamo v tem času nemalo težav, ki jih za zdaj sproti, vendar komaj rešujemo,« priznava. Mleko delno prodajajo priložnostnim kupcem po spot ceni, kar pomeni, da ga prodajo po tedenski ponudbi in tekočih cenah glede na ponudbo in povpraševanje. Dogovarjajo se s slovenskimi mlekarnami, ki jim pomagajo po najboljših močeh. »Od nas prevzemajo dodatne količine mleka, jih predelajo ter prodajo na tretje trge, hkrati pa so v skrbeh tudi za svojo prodajo. Smo v težki situaciji, april bo za nas še zelo težak mesec, kako se bo dogajanje odvijalo naprej, pa ne vemo. Odkrito rečeno: če se bo situacija še poslabševala, potem nimamo več rešitev,« priznava Petrovič. PADEC ODKUPNE CENE BO NEIZBEŽEN V Italiji se prodaja zaustavlja, država je v veliki krizi in vsa obvezna dnevna predelava je v težki situaciji. Na Hrvaškem je stanje nekoliko boljše, povpraševanje ostaja, vendar je manjše. Ker trenutno vsi izvozniki presežke mleka rešujemo z nizkimi cenami, bo padec odkupne cene v naslednjih mesecih neizbežen. Cene bodo šle navzdol, saj se bomo morali prilagoditi trgu, vprašanje pa je, za koliko. Glede na indekse sosednjih držav so cene tam že februarja padle za od dva do sedem odstotkov, za marec pa še nimamo podatkov,« je iskren Janko Petrovič. SLOVENSKE MLEKARNE NAPROTI IZVOZNIKOM »V Ljubljanskih mlekarnah normalno sprejemamo mleko in ga predelujemo. Pri izvozu z izjemo kakšnih zastojev kamionov nimamo večjih težav. Naš odkup mleka je v stalnem kontaktu z zadrugami, v primeru težav jim gremo nasproti ter sprejmemo njihovo mleko. Trenutno še lahko pomagamo in se trudimo pomiriti kmete, kar je pravzaprav sporočilo vseh slovenskih mlekarn. V teh kriznih časih namreč moramo stopiti skupaj,« je povedala Maja Kalan Pongrac iz Ljubljanskih mlekarn.i Zbiranje in predelava mleka nemoteno poteka tudi v Mlekarni Celeia, kjer imajo zdaj večje povpraševanje po trajnejših izdelkih in večjih pakiranjih. »Zavedamo se, kaj bi se zgodilo, če na kmetijo ne bi bilo našega tovornjaka in če do kupcev ne bi mogli dostaviti naših izdelkov. Tekoče poteka tudi distribucija do prodajnih mest,« je pojasnil Vinko But, direktor Mlekarne Celeia.

Fri, 20. Mar 2020 at 14:20

429 ogledov

Če se prekinejo uvozni oskrbni tokovi, bomo v težavah
»Kaj se bo v prihodnje dogajalo na kmetijskih trgih, ki so zaradi vajenosti pretresov v rahli prednosti, je povsem odvisno od razvoja pandemije,« uvodoma začne svoj kritičen in razmišljujoč pogovor prof. dr. Aleš Kuhar z Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Na trenutno dogajanje ima širši pogled, v prihodnje pričakuje rast cen živil in kmetijskih surovin, hkrati pa brez težav tudi prizna, da je bil pred petimi leti tudi sam zmotno prepričan, da bomo imeli v Sloveniji vedno dostop do hrane. »Če se prekinejo oskrbni tokovi razpošiljanja surovin in prehranskih izdelkov, od katerih je Slovenija precej uvozno odvisna, bomo v težavah,« pravi. Najmanj, kar se lahko zgodi, je, da se bodo te surovine podražile, v hujšem scenariju pa teh surovin sploh ne bo. Slovenci bomo zato bolj kot večje države, ki imajo boljši oskrbni potencial za hrano, izpostavljeni težavam na področju prehrane. Vezani smo na uvoz živil iz Italije, Nemčije, Avstrije in Hrvaške, med njimi pa Italija trenutno sodi v sam vrh intenzivnosti pandemije. »Za zdaj še ni večjih izpadov, vendar italijanski epidemiologi vrh pandemije napovedujejo komaj za konec marca, zato nas mogoče kaj takega še čaka. Zaenkrat logistika deluje, ni še občutnejših izpadov v dobavi zelenjadnic, distribucijski sistem je namreč profesionalno organiziran.« Kuhar pravi, da smo prvi val uspeli premagati, če se bo dogajanje zaostrovalo, pa lahko pričakujemo motnje v dobavi. Italija je namreč logistični center za številne druge države, saj preko nje, njenih veletržnic in distribucijskih središč,dobavljajo sadje in zelenjavo tudi iz drugih evropskih držav (Španije, Francije, Portugalske itd.). »Začenja se sezona zelenjadnic in kmalu bo večja tudi slovenska ponudba, vendar na področju solat ne presegamo več kot 10-odstotne samooskrbe. Pri radiču in endiviji se pogovarjamo o nekaj odstotni samooskrbi, če gledamo tržno pridelavo, torej zelenjavo na tržnicah ali v trgovinskih verigah. »Pri solatnicah dosegamo sedemodstotno samooskrbo, pri plodovkah in zelju pa je stanje nekoliko boljše. Ob tako nizki samooskrbi je naša odvisnost od uvoza solatnic iz Italije 90-odstotna.« Sladek izvozni šok Trenutno dogajanje na izvoznem trgu z mlekom dr. Kuhar imenuje kar »sladek« izvozni šok. Spomni namreč na čas pred desetletjem, ko so nekateri v želji po doseganju pozitivnih rezultatov začeli mleko izvažati, saj jim slovenske mlekarne, med njimi nekatere objektivno v slabi kondiciji, takrat niso ponudile konkurenčnih cen. »Z izvozom mleka so se odrekli slovenskemu odkupnemu trgu, kar z ekonomskega vidika sicer lahko razumemo, čeprav gre za popoln nesmisel. Obseg prireje mleka se je nato prilagodil povpraševanju domačih mlekarn, povečal pa se je uvoz, česar pa naša samooskrba ne zaznava. Skoraj polovico sirov uvozimo, delež slovenskih sirov pa stalno pada. »Na slovenskem trgu sta dve tretjini mleka in mlečnih izdelkov slovenskega porekla, vse drugo pa je uvoženo iz držav, ki so specializirane za predelavo mleka v cenene izdelke slabše kakovosti. In vse to kljub naši stoodstotni samooskrbi z mlekom.« Ko se zatakne pri izvozu sto tisoč litrov mleka, to postane nacionalna težava. »Prav je, da politika tem subjektom pomaga, vendar pa to ne more biti prva novica te dni. Pogovarjamo se o 50 tisoč evrih, po drugi strani pa se nihče ne ukvarja s tem, da mogoče nimamo strateških zalog pšenice.« Morebitni zapleti z izvozom mleka so po mnenju dr. Kuharja lahko hitro rešljivi, če bo slovenskim mlekarnam to v interesu. Dejstvo pa je, da obstajajo neke objektivne zamere in da mlekarne mogoče nimajo interesa reševati subjektov, ki so jih pred desetletjem postavili pred izziv. Mogoče bo kdo zaradi te situacije v prihodnje bolj razmislil o smiselnosti špekuliranja na tujem trgu z izvozom surovine brez dodane vrednosti,« razmišlja agrarni ekonomist. Bela laž »Kmetijska politika se pri nas ukvarja s »pravljičnimi« temami, namesto da bi se posvetila proizvodnim potencialom Slovenije. Znanstveniki opozarjamo na stanje in zmožnosti slovenske države za oskrbo s hrano v kriznih razmerah, saj je sistem močno podhranjen. Družba se v dvajsetih letih ni dovolj resno ukvarjala niti z vprašanjem vojaške obrambe, kaj šele z oskrbo s hrano v kriznih razmerah, kjer je stanje podobno ali pa celo slabše kot pripravljenost države na vojaško obrambo. Politiki se trudijo, da v tem času ne ustvarjajo panike, vendar lažejo, ko govorijo, da imamo zaloge hrane za tri mesece. To je bela laž, saj strateške rezerve na papirju res obstajajo, a gre za pšenico, za katero je treba preveriti, ali je dejansko tudi v silosu, koruzo, moko, sladkor, sol, vodo, mleko in žive živali, potem se pa seznam verjetno že konča. Slovenska živilska podjetja s koncesijami za hranjenje strateških rezerv imajo namreč dogovor o upravljanju, kar pa ne pomeni, da so surovine tam tudi fizično prisotne.« Prof. dr. Aleš Kuhar: »Mi nimamo zalog hrane, imamo le zaloge nekaterih kritičnih surovin. S tem ne zganjam nepotrebne panike, menim le, da oblast na področju kmetijstva ne želi ali pa ne zmore razumeti ekonomike prehranskih trgov, smo pa v obdobju, v katerem je to razumevanje kritično pomembno.« »Ključni izziv, ki ga ima slovenska politika, je vzpostaviti povezavo med pridelavo surovin in predelavo kmetijskih pridelkov v hrano.« Sveži zelenjavi bo cena rasla »Zelo resno in sistematizirano bi morali pripraviti strateški načrt oziroma priporočila za živilska podjetja. Ta že v osnovi sodijo med gospodarske subjekte z zelo visoko stopnjo higiene, delati pa je treba predvsem na tem, da v teh podjetjih ne bi bilo prevelikega izpada delovne sile.« Aleš Kuhar priporoča še sodelovanje in strateško navezo v oskrbnih verigah s kmetijskimi zadrugami, živilskimi in dobaviteljskimi podjetji ter preverjanje zalog repromateriala. Živilska podjetja in oskrbne verige s hrano ne bi smele imeti oteženega dostopa do kapitala za nabave večjih zalog ključnih surovin pšenice, mesa in drugega. Preveriti je treba tudi zaloge krme za živino, kot so soja, močna krma, koruza, zaloge gnojil, škropiv, repromaterala, in omogočiti povečanje zalog, da ne bodo kmetje brez njih, ko jih bodo potrebovale. »Moramo se znajti in zavarovati, da se bomo lahko v krizi oskrbeli in da se nihče ne bo znašel v kritičnem stanju.« Po naravi je agrarni ekonomist optimist, vendar dvomi, da se bomo izognili dobaviteljskim šokom pri zelenjavi. »Sveži zelenjavi bo cena rasla. Ob pomanjkanju ponudbe bodo sicer cene rasle vsem živilom in kmetijskim surovinam. Osnovni gonili pri oblikovanju cen bosta ponudba in povpraševanje.« »Ob nedavnem kopičenju zalog hrane sem spremljal, kaj ljudje kupujejo. Prazne so bile predvsem police z artikli iz cenovnega dna, blagovne znamke slovenskih proizvajalcev pa so ostajale. Ker sam kupujem slovensko, nisem bil popolnoma nič ogrožen, saj je bilo vsega dovolj. Kar je na nek način zaskrbljujoče.«    

Mon, 16. Mar 2020 at 13:34

194 ogledov

V dolgi vrsti tudi cisterne z mlekom
V preteklem tednu so se zaradi ukrepov posameznih držav za zajezitev okužbe s koronavirusom začele težave tudi pri izvozu mleka. V začetku prejšnjega tedna so se sprva pojavile na meji z Italijo, predvsem zaradi nezmožnosti prevzema mleka, zadnji vikend pa so se tudi na meji s Hrvaško vile dolge kolone tovornjakov, med katerimi so na prehod čakale tudi cisterne s slovenskim mlekom. S ponedeljkom se je situacija začasno uredila, vprašanje pa je, koliko časa bo Hrvaška tovorna vozila še spuščala čez mejo. Na začetku tedna so namreč ponovno nastajale kolone pred mejnima prehodoma Gruškovje in Obrežje proti Hrvaški. Italijanske mlekarne so zaradi padca prometa zmanjšale predelavo mleka v mlečne izdelke, vendar povpraševanje po surovini ostaja, saj so se preusmerile v proizvodnjo izdelkov z daljšim rokom trajanja. Ker se je Italija zavezala, da ne bo prekinjala strateških poti z drugimi državami, cistern z mlekom na svoji meji trenutno ne ustavljajo. Slovenska podjetja, ki mleko izvažajo, in mlekarne nastalo situacijo sproti in uspešno rešujejo, čeprav jih negotovo dogajanje v sosednjih državah skrbi. Slovenski trgovci zdaj glede na povpraševanje naročajo večje količine izdelkov, saj si ljudje očitno še vedno pripravljajo velike zaloge hrane. Ker Slovenija ni samooskrbna, bi morebitno krhanje uvoznih poti povzročilo prekinitev dobave zelenjave in sadja, pri čemer mleko sicer ne bi predstavljalo težave, razen v primeru popolne prepovedi izvoza za daljše obdobje – kar pa bojda tudi ni izključeno.

Zadnji komentarji

Prijatelji

Manca MirnikKMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Izgubljamo najboljša kmetijska zemljišča