Vedno več rejcev molznic se odloča za namestitev in uvedbo robota za molžo krav v hleve. Molža je namreč izredno naporno delo, ki vsakodnevno zahteva točno določen čas, ne glede na praznike ali obveznosti ter morebitne bolezni molznika. Molzni robot pa molzniku omogoči prilagodljiv delovni čas ter manjšo potrebo po delovni sili na kmetiji. Število kmetij, ki uporabljajo molzne robote se je v zadnjih letih znatno povečalo tudi v Sloveniji in čeprav je uvajanje molže z robotom povezano z visokimi začetnimi stroški, so kmetje z njimi zadovoljni in jih ne bi zamenjali s prejšnjim sistemom molže. Med njimi je tudi Janez Kramar z Mirne Peči, ki je krave prej molzel skoraj tri ure v zelo majhnem molzišču 2×2 prehodnem tandemu. Sprememba je bila nujna, zato so že pred enajstimi leti kupili prvega robota in ga pred kratkim zamenjali za novega in zmogljivejšega z zelo dovršeno molzno tehniko.

»Molža z novim robotom v hlev prinaša več miru, z najsodobnejšo tehniko molže, pa smo zmanjšali tudi tveganje glede kvalitete mleka,« uvodoma pove Kramar in doda, da rejec z uvedbo robota pridobi čas za opazovanje živali, pripravo krme ali za druga opravila. »V našem primeru za opravljanje strojnih uslug,« zadovoljen pove Kramar.

Visoka mlečnost, nizka odkupna cena

Kramarjevi obdelujejo 39 hektarjev, molzejo pa 65 krav molznic črno-bele pasme. Na desetih hektarjih pridelujejo koruzo, na treh žito, 26 hektarjev je travnikov, od teh je 20 hektarjev trajnih travnikov, na šestih hektarjih sejanih travnikov pa kolobarijo s koruzo in žiti. Janez Kramar si je čas za pogovor vzel ravno med med prvo letošnjo košnjo trave za silažo, vso krmo za osnovni obrok molznic namreč pridelajo na kmetiji, dokupijo le beljakovinska krmila in nekaj močne krme za krmni avtomat.

V hlevu imajo molznice črno-bele pasme, pri tej specializirani pasmi, odbrani na lastnosti, ki omogočajo gospodarno prirejo mleka, pa je primerna tudi povprečna mlečnost v standardni laktaciji in v Kramarjevem hlevu znaša 10.700 kilogramov. Če se lahko pohvalijo z visoko mlečnostjo, pa se z visoko odkupno ceno mleka trenutno ne morejo. »Mleko preko KZ Krka oddajamo v Ljubljanske mlekarne, njegova odkupna cena pa je od decembra lani do danes, padla že za približno 10 odstotkov. To pomeni, da je z vsakim mesecem za pol ali celo en evrocent nižja po litru. Cena mleka v tem trenutku pada predvsem zaradi vse te situacije s koronavirsom in je posledica sprejetih ukrepov,« je prepričan Janez, ki je nedavo prvega, enajst let starega molznega robota – praktično stoodstotno obremenjenega, saj je že ob manjši okvari povzročil zastoj pri molži – zamenjal za novega, sodobnejšega in funkcionalnejšega.

Robot za molžo ne potrebuje veliko prostora

»Nov je predvsem hitrejši in ima večjo storilnost, zaradi robotske molzne roke s 3D senzorjem pa odlično zaznava seske na vimenu,« zadovoljen pojasnjuje Janez Kramar in pove, da trenutno molzejo 59 krav, ki v povprečju robota za molžo, v katerem jih čaka tudi odmerek močne krme, obiščejo 2,8-krat na dan, vsaka krava pa pri enkratnem obisku namolze v povprečju okoli 11,5 litra. »Na dan tako robot namolze med 1800 do 1900 litrov mleka, ima pa še okoli 20 odstotkov rezerve, kar pomeni, da na naši kmetiji lahko v enem letu zlahka namolze med 800. 000 do 900.000 tisoč litrov mleka.«

Janez Kramar pojasni zakaj je bil robot že pred več kot desetljem, poleg že naštetih lastnosti, idealna rešitev za njihovo kmetijo. »Na kmetiji smo zelo omejeni s prostorom, zato se nismo podali v gradnjo večjega molzišča, saj bi tako zmanjšali velikost hleva,  zunaj pa zaradi stiske s prostorom nismo imeli možnosti širitve. To, da robot zavzame malo prostora v hlevu, je bil pravzaprav glavni razlog, da smo se odločili zanj.« Krave so proste v hlevu iz leta 1990, ki je bil že dvakrat povečan, trenutno pa ga širijo že tretjič. V hlevu imajo ležalne bokse prektite z udobno gumo, da se krave dobro počutijo, gumo pa imajo že pet let tudi na betonskih rešetkah, kar preprečuje poškodbe in razne zdrse. »Prej je bilo med kravami veliko zvinov in celo zlomi, zdaj, ko je na rešetkah guma, pa se je število poškodb zmanjšalo,« pojasni Janez.

»Naloža v robota za molžo je velika, vendar se nedvomno splača, saj prihrani veliko dela in kmeta razbremeni, da se lahko bolj posveti drugemu delu na kmetiji.« 

Pol telic v rejo, bikci v prodajo

Na kmetiji goveda ne pasejo, vse telice obržijo za obnovo črede, bikce pa prodajo stalnemu kupcu za 120 evrov po bikcu z davkom vred. »Polovico vse rojenih teličk damo pri starosti petih do šestih mesecev v rejo trem strankam in jih nato kasneje breje vzamemo nazaj. To počnemo predvsem zaradi obremenitve in kapacitete hleva in lahko rečem, da se zelo obnese«. Kot pravi Kramar selekciji posvečajo veliko pozornosti in se večinoma poslužujejo semena tujih elitnih plemenskih bikov. »90 odstotkov osemenitev je s semenom tujih bikov, pri telicah, ki ostanejo na kmetiji in ne gredo v rejo, pa izberejo tudi seksirano seme. Krave v prireji sicer prireji zdržijo tri do štiri laktacije, v hlevu pa so že imeli tudi kravo, ki je v svoji življenjski prireji presegla 100.000 litrov mleka, dve pa se tej številki že približujeta in jo bosta z naslednjo laktacijo tudi presegli.

V bližnji prihodnosti hleva ne nameravajo ponovno širiti, saj nimajo dovolj obdelovalne zemlje. »Vse površine imamo trenutno v oddaljenosti 1,5 kilometra od kmetije. Naša teorija je namreč, da obdelovanje zemlje deset kilometrov stran od kmetije ni rentabilno, saj je transport predrag, zato pa raje namenimo več denarja za površine bližje kmetiji. Težava je le v tem, da tekšnih razpoložljivih površin primanjkuje.«

Jane, ki se že od nekdaj ukvarja s kmetovanjem pravi, da je vsako leto nekoliko težje kmetovati. »Toliko nam dajo dihati, da povsem ne obupamo, pa naj bo to pri prireji mleka ali pa mesa. O predelavi mleka in neposredni prodaji mlečnih izdelkov na kmetiji nismo nikoli razmišljali, bili pa smo že tik pred odločitvijo, da v Mirni peči postavimo mlekomat, a smo se se zadnji hip premislili. Glede na to, da bi strošek nakupa mlekomata znašal 25.000 evrov, na dan pa najverjetneje ne bi prodali 100 litrov mleka, se v naložno nazadnje nismo podali,« je pojasnil in dodal, da imajo trenutno v načrtu še povečati življenjsko prirejo mleka ob tem, da krave ostanejo v čim boljšem zdravstvenem stanju.

Robotizirana molža omogoča optimizirano prirejo mleka, večjo fleksibilnost v organizaciji dneva in nudi obširen računalniški program za nadzor črede. Povečana mlečnost in zmanjšanje delovne sile pa lahko vodita do nižjih stroškov na kilogram prirejenega mleka.