Včasih so redili tudi po 40 pitancev in vsa teleta pokupili od okoliških kmetov, nikoli jih niso uvažali, kar zaradi pomanjkanja in ugodne cene danes postaja trend. Miha je že tretja generacija rejcev na kmetiji, njegova stara starša Marija in Ivan sta se ukvarjala prirejo mleka, oče Darko je prešel na goveje pitance, Miha pa se je usmeril v rejo krav na dojilj čiste pasme šarole. “Bike smo pitali v hlevu, naše površine pa so v bregovih in so namenjene za pašo, zato je bila preusmeritev logična poteza,” pove Miha, ki pravi, da pitanje sodi v dolino, reja dojilj pa v hribe. V novem programskem obdobju SKP pa tako kot mnogi drugi, močno upa na proizvodno vezana plačila za krave dojilje.

“Časi za kmetijstvo res niso rožnati, v zadnjem času namreč rejci ne dobimo niti povrnjenega vsega kar vložimo v kmetije, da svojega dela, amortizacije strojev ter hlevov in vseh zavarovanj, sploh ne upoštevamo” razmišlja Mihov oče Darko. “Še nedolgo nazaj je bilo pitanje donosno, rejci smo dobili klavne premije, posebne premije za bike in premije če nismo prekoračil števila GVŽ na hektar. Danes pa premija za bika znaša 50 evrov v njegovem življenjskem obdobju, kar pomeni ga pitamo dve leti in zanj dobimo po 25 evrov na leto.” Nadaljuje, da za telice ni podpor, razen pri ukrepu dobrobit, pri katerem so upravičeni do 54 evrov na GVŽ, ker živali pasejo.

Ostanejo še osnovne zgodovinske premije in tiste na površine, potem pa se krog sklene, pojasni Darko, ki meni, da bi morale gorsko višinske kmetije dobiti dodatk, saj se glede na posebne dejavnike kot so strma pobočja, nadmorska višina in vremenske razmere, razlikujejo od druge pokrajine in so z več vidikov prikrajšane. Na gorsko višinskih kmetijah se zaradi zahtevnejših razmer, kmetijstvo težje prilagodi konkurenčnim pogojem, te razmere pa povzročajo dodatne stroške, zaradi česar kmetje velikokrat ne morejo prirejati konkurenčnih proizvodov. “Bregovi pri nas pa so takšni, da je treba biti še z dodatnimi gumami na traktorju izredno previden,” doda Miha. Prav vse površine so v strmini, razen enega hektarja, ki je nekoliko manj strm, a tudi ne povsem raven.

Gozdarstvo prinaša nujno potreben prihodek

Lani v tem času, so doživeli prelomni trenutek, ko so imeli 11 spitanih telic za prodajo. “Odkup goveje živine se je povsem ustavil, odkupne cene so izrazito padle in telice smo prepitali za dobre tri mesece. Na koncu smo jih končno lahko prodali v Avstrijo, v Sloveniji pa zanje nismo našli kupca.” Govedo so vedno prodajali najboljšemu ponudniku – odkupovalcu, pogodbeno pitanje pa so imeli le enkrat – prvič, zadnjič in nikoli več, se spominja Mihov oče.

“Običajno so odkupno ceno goveda jeseni vedno zvišali za več, kot je spomladi padla. Zadnjih deset let pa jeseni odkupna cena ne narašča več, spomladi pa vedno pade in tako smo dosegli točko, ko smo morali dobro premisliti kako naprej. “Ob tem nas rešuje gozd, v katerem rasteta pretežno smreka in jelka, ki ga sekamo in prodajamo hlodovino,” očeta dopolni Miha in pove, da gozdarska dela opravljata sama, velikokrat pa se jima pa še vedno rad pridruži tudi 80-letni Mihov dedek Ivan, ki je nekdaj opravljal delo poklicnega sekača. Gozdarstvo je tako že nekaj časa njihova dopolnilna dejavnost, ki kmetiji prinaša nujno potreben dodaten zaslužek.

S pitanci so tako vztrajali vse dokler se Miha ni odločil za nakup črede dojilj šarole pasme, ki so mu že od nekdaj pri srcu, predvsem zaradi mirnega karakterja in dobrega izkoristka paše. “Zgolj na osnovni krmi lahko govedo te pasme od rojstva do odstavitve povprečno prirašča 1.200 gramov na dan in to brez močnih krmil s travno silažo, suho krmo ter pašo.” V pitanju  pa to govedo prirašča tudi po 1.500 do  2.000 gramov na dan.

“Šarole je izrazito mirno, pašno govedo in dosega velike dnevne priraste tudi na skromnejših pašnikih. Zaradi teh lastnosti in kakovosti mesa, je šarole najboljša izbira za naše površine. Krmni obrok je za vse enak, tako za plemenske živali kot za pitance, le da slednji dobijo še koruzo v zrnju in koruzno silažo, ki jo zbalirano kupimo v dolini.” Čeprav vso voluminozno krmo pridelajo sami in imajo živino na paši, se pitanje govedi za meso trenutno ne izplača, meni Darko, Miha pa je prepričan, da ti časi ne morejo večno trajati.

S prodajo plemenske živine bo v prihodnje mogoče preživeti

Perspektiven 21-letnik se trenutno preživlja z izvajanjem strojnih uslug, ves svoj prosti čas pa vlaga v čredo šarolejev, zato so vse živali, vključno z mladim plemenskim bikom, zelo krotke in prijazne.

“Šarole govedo na osnovni krmi prirašča precej bolje kot simentalci na močnih krmilih,” je prepričan Miha, ki pove, da zaradi teže, krave dosežejo tudi po 700 – 900 kg, biki pa 1.100 – 1.400 kg, običajno ne uničijo veliko travne ruše, saj imajo velike parklje, je pa letos težava mokro vreme, zato je tudi ruša na prvi pogled bolj uničena. “Šarole govedo je bila nekdaj delovna živina, ki ima zelo močne in debelejše kosti, kar pri klavnem izplenu sicer ni najboljše, z vidika paše in poškodb pa je to vsekakor prednost.” Med sezono jih pasejo tudi na Raduhi, kjer imajo pastirja in ograjene pašnike, saj so del pašne skupnosti. Šarole telice so trenutno že na Raduhi, na domačih pašnikih pa kraljuje plemenski bik Ari z dvema kravama za družbo.

Z Arijem (Arčijem), plemenskim bikom pasme šarole s katerim imata z Mihom, zaradi veliko vloženega truda in časa, prijateljski odnos.

Miha je prepričan, da bo s prodajo plemenske živine v prihodnje mogoče preživeti, do takrat pa namerava čredo povečati vsaj na 30 živali. V Sloveniji je bilo konec leta 2019 v 16.260 rejah 60.913 dojilj, od tega pa je le okoli 500 plemenskih krav dojilj v čisti šarole pasmi. Podbrežnikovi zato sodelujejo z Biotehniško fakulteto, njihovi strokovnjaki pa so že uspešno in dobro ocenili eno leto stare plemenske telice, ki so namenjene za pleme. Novorojene bikce morajo večkrat stehtati, da lahko izračunajo njihov prirast, nato pa so pri enem letu ocenjeni. Z oceno U gredo za pleme na testno postajo, ocena P pa pomeni, da so namenjeni za pitanje. Telitve imajo tako jesenske kot spomladanske, vse pa potekajo brez težav in zapletov, saj so živali v dobri kondiciji, pri porodni teži v povprečju 43 kg pri teličkah in 49 kg pri bikcih.

S proizvodno vezanimi plačili za krave dojilje, bi Miha lahko pokril čas, ko jih redi »zastonj«, torej do telitve. Strinja se z 200 do 250 evrov za dojiljo, kot je bilo v zadnjem času že večkrat govora oziroma nekoliko več za rejo dojilj v čisti pasmi. “S temi plačili bi lahko pokril stroške krme, prepričan pa sem, da bi ta plačila ponovno spodbudila več rejcev za rejo krav dojilj v hribih.”

Danilo Potokar, vodja sektorja za živinorejo pri KGZS je povedal, da v tem programskem obdobju SKP res ni direktnih proizvodno vezanih plačil za krave dojilje. So pa vsi rejci, ki so v prejšnjem programskem obdobju prejemali proizvodno vezana plačila za krave dojilje ohranili velikost teh plačil v obliki zgodovinskih plačil. V novem programskem obdobju SKP bi bilo ponovno možno uvesti proizvodno vezana plačila za krave dojilje le v primeru ukinitve zgodovinskih plačil.

Na kmetijskem ministrstvu pravijo, da so bila (po modelu neposrednih plači) plačila za ekstenzivno rejo krav dojilj za leto 2014 pri posameznemu kmetu vključena v določitev sedanje vrednosti plačilnih pravic. Slednje pomeni, da nosilec kmetije kljub ukinitvi dodatnega plačila za ekstenzivno rejo krav dojilj del teh sredstev prejema tudi v obdobju 2015-2022, vendar  je plačilo zajeto v vrednosti plačilnih pravic kmetije in ni odvisno od števila krav dojilj v posameznem letu. Ker je tako zadevni sektor vključen v t.i. historični  znesek, se zanj v skladu z EU zakonodajo v obdobju 2015 -2022 ne sme uvesti proizvodno vezano plačilo bodisi v obliki nove sheme proizvodno vezanih pomoči ali kot vključitve krav dojilj med upravičene živali pri proizvodno vezanem plačilu za rejo govedi.

Kaj pa se obeta za novo obdobje?

Za novo obdobje 2023-2027 pa bo v skladu z uredbo EU o strateškem načrtu država članica lahko predvidela proizvodno vezana plačila (PVP) in sicer za sektorje v težavah, tako da bo v teh sektorjih naglasila konkurenčnost, kakovost, itd. Po predlogu pred lahko država članica za PVP nameni največ 13% nacionalne ovojnice in dodatna 2% za beljakovinske rastline, je pa ta odstotek še eno izmed odprtih vprašanj pogajanj z Evropskim parlamentom, ki predlaga, da se za namen proizvodno vezanih plačil določi manjši odstotek, in sicer 10% in dodatna 2% za beljakovinske rastline.

Po letu 2023 se torej lahko uvede plačilo za krave dojilje, če se država tako odloči in predvsem, če lahko ta sektor upraviči kot sektor v težavah na podlagi ekonomskih kazalnikov v svojem strateškem načrtu.

Seznam proizvodno vezanih pomoči za Slovenijo za obdobje po letu 2023 še ni dokončen in se bo oblikoval na podlagi različnih analiz učinkov novega modela neposrednih plačil (ukinitev plačilnih pravic, itd) ter dokončno uskladil  s socialnimi partnerji. So pa iz terena že prišle pobude o uvedbi proizvodno vezanega plačila za krave dojilje in na ministrstvu se že proučujejo možnosti o uvedbi tega plačila z letom 2023, saj se zavedamo pomembnosti oskrbe z domačimi teleti.

Miha kmetuje z velikim optimizmom in veseljem, iz njega namreč veje velika navdušenost, ko stopi med čredo šarolejev ali pa o njih zgolj razlaga. Trdna volja ga žene naprej, ob tesni podpori družine, staršev Darka in Jasne ter sestre Tamare, prav tako velike ljubiteljice domačih živali, pa mu zastavljeni cilji ne uidejo. “Z majhnimi koraki, velikim ciljem naproti,” pravi, hvaležen tudi za vso podporo svoje Tjaše, brez katere bi bilo na kmetiji vse nekoliko težje.