V naši državi se očitno vsak ambicioznejši govedorejec v nekem trenutku sreča s težavo pri gradnji hleva, saj Gams vsekakor ni edini, ujet v zanko prostorskega načrtovanja v občini. Obnavljanje starih objektov pri lokalni skupnosti običajno ne predstavlja težav, pri gradnji novih pa se velikokrat zapleta. Ker so zadeve urejanja prostora, kamor sodi tudi občinski podroben prostorski načrt (OPPN), določanje rabe prostora in pogojev za umeščanje posegov v prostor ter načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena, v celoti v pristojnosti občin, je usoda gradnje hleva pri Gamsu, v rokah slovenjgraškega župana oziroma občinskega sveta, ki pa očitno ni naklonjen razvoju kmetijstva v občini, čeprav z njihovega Oddelka za prostor na MOSG trdijo nasprotno.

»MOSG v celoti podpira kmetijstvo, vendar na območju podeželja in na odprtem prostoru. V mestnem in obmestnem prostoru, oziroma v neposredni bližini stanovanjskih naselij, pa občina ne more načrtovati ali se strinjati z izgradnjo novih stavb za kmetijsko rejo živali, dopušča pa seveda ohranjanje, sanacijo ali rekonstrukcijo obstoječih objektov, morebitno širitev ali novogradnjo pa le za pridelavo rastlin,« so pojasnili na občini in nadaljevali, da so po preverjanju podatkov pri izdelovalcu OPN MO Slovenj Gradec ugotovili, da že v leta 2017 sprejetem OPN na obravnavanem območju (kmetija Gams), ki je v neposredni bližini stanovanjskih hiš oz. naselja, ni bilo mogoče izvajati novogradenj stavb za rejo živali na novih stavbnih površinah v območju IK (površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo).

Nadalje na občini trdijo, da »sta tako lokalna skupnost kot tudi tedanji izdelovalec OPN MO Slovenj Gradec dolžna upoštevati strategijo prostorskega razvoja Slovenije, ki ne predvideva novih objektov za rejo živali v neposredni bližini stanovanjskih hiš podeželskih naselij zaradi preprečevanja emisijskih vplivov (v konkretnem primeru za Slovenj Gradec).

Priprava novega OPN je sicer upoštevala predlog stranke (Matjaža Gamsa) za širitev stavbnega zemljišča za kmetijsko proizvodnjo, a smo glede gradnje hlevov, zaradi lege predmetnega območja SG-74 (neposreden stik z območji stanovanj in območji centralnih dejavnosti), žal omejeni v območju IP (industrijsko območje), znotraj območja površin podeželskega naselja (SK) pa mu je omogočena rekonstrukcija obstoječe stavbe za rejo živali.«

Torej tudi v novem OPN Gams ni bil uspešen, vemo pa, da rekonstrukcija starega objekta za krave molznice v tem primeru ni niti smotrna niti izvedljiva.

Kmetija ne leži v mestnem območju

Vsebinam dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitvi OPN (SD OPN 1) rejec nasprotuje, saj na splošno omejujejo pogoje kmetovanja in razvoj kmetijske panoge v MOSG, predvsem na zemljiščih z najboljšim pridelovalnim potencialom. Predvsem pa tudi v njegovem primeru, saj kmetija Gams leži v SK območju, ne pa v mestnem, kot napačno trdijo na MO. Kmetija je obkrožena s kmetijskimi zemljišči, z območjem CU, ki je po dejanski rabi kmetijsko, s cesto, z novim stanovanjskim objektom na drugi strani ceste, ki ni v bližini in na severni strani z območjem IK, ki je namenjeno izključno stavbam za primarno kmetijsko proizvodnjo. Iz Priloge 1 k SD OPN 1 pa je celo razvidno, da so na IK območjih dovoljeni objekti za rejo živali.

Iz odgovora slovenjgraške občine tudi ni razvidno na kateri člen odloka se nanizane omejitve nanašajo. MOSG se sicer sklicuje na Strategijo prostorskega razvoja RS, ta pa v poglavju 1.1.4. Podeželska naselja, vasi in zaselki poudarja vlogo kmetijstva kot osnovne dejavnosti v takšnih naseljih ter omogoča gradnjo novih in nadomestnih kmetij v sklopu obstoječih gradbenih parcel, če tam ni možno pa na robu naselja, …. In nadalje v 3. odstavku: » … poskrbi se za primerno oddaljenost stanovanjskih objektov od kmetijskih objektov«.

To pomeni, da se morajo stanovanjski objekti umeščati na primerno oddaljenost, ne pa kmetije in katera oddaljenost je pravzaprav primerna? Je to 100 m ali 1 km, sprašujemo MOSG.

V naši državi se nič ne da

V primeru Gams je kmetija, kot že omenjeno, obkrožena s kmetijskimi zemljišči in cesto in območjem IK na eni strani. Mestno naselje pa je več sto metrov oddaljeno od kmetije, najbližje kmetiji pa je industrijsko območje Adient z nedvomno neprimerljivo večjimi okoljskimi vplivi kot kmetija. Območje na jugu kmetije je po dejanski rabi kmetijsko in tam ni nobenih stanovanjskih objektov v bližini. Kmetija je v območju SK – podeželsko naselje in ni v mestu, kakor MOSG navaja v odgovoru (lokacija kmetije je razvidna tudi na spodnji fotografiji). Najbližje je industrijsko območje IP (Adient), po naših podatkih pa območje stavbnih zemljišč kmetije na severnem delu spada v območje proizvodnih dejavnosti, s podrobno namensko rabo IK, kjer ni omejitev za gradnjo hlevov (Uredba o državnem prostorskem redu).

Oddelek za prostor na MOSG je na zgornje očitke odgovoril po pričakovanjih in povsem birokratsko ter splošni javnosti dokaj nerazumljivo: »Navedbe, ki smo ji podali držijo. Kmetija leži na območju mesta, kar je razvidno tudi iz grafične priloge št. 3 strateškega dela OPN z naslovom Okvirna območja naselij. Iz 33. člena OPN MOSG pa je tudi jasno razvidno, da se nova kmetijska dejavnost večjega obsega usmerja v občinski center intenzivnega kmetijstva, lahko pa se organizira v okviru obstoječih kmetijskih gospodarstev na površinah vseh nemestnih naselij ali temu namenjenih površinah v odprtem prostoru.«

Mladi prevzemnik se je zato nemudoma odzval in do predpisanega roka oddal argumentirane pripombe na sprejet SD OPN 1, v želji po odpravi vseh omejitev za razvoj svoje kmetije.

O gradnji odločajo vsi, razen rejca investitorja

Matjaž Gams se je za obrazložitev potrebnosti gradnje novega hleva (in s tem ustrezne vsebine OPN) obrnil na lokalnega kmetijskega svetovalca, ki mu lahko pripravi tudi poslovni načrt, v katerem bo še z natančnimi številkami, grafi in objektivno preverljivimi informacijami poskušal še dodatno prepričati občino, zakaj je gradnja hleva nujno potrebna. Glede na konkreten primer so tudi na kmetijskem ministrstvu predlagali le, da MO Slovenj Gradec in mladi kmetovalec najdeta skupno rešitev, v skladu z veljavnimi prostorskimi predpisi.

Pomoč in podpora bosta dobrodošla, saj tovrstni postopki terjajo veliko vztrajnosti, iznajdljivosti, potrpežljivosti in časa, ki pa ga rejec nima. Na poti pa se vedno lahko pojavi še težava na MOP, pri presoji vplivov na okolje, v smislu ropota in smradu. Izvedeli smo namreč, da se lahko velikokrat, tudi če gre občina kmetu nasproti, zaplete pri presoji vplivov na okolje, še posebej v primeru močno odločenih sosedov, ki se lahko z vsemi napori borijo proti gradnji hleva. Obnovi starih objektov na splošno ne oporekajo, ker tam stojijo že desetletja, pri novogradnji pa imajo to besedo in zdi se, da o gradnji odločajo vsi, razen rejca investitorja, ki na svoji zemlji ne sme graditi hleva, lahko pa se pozidajo prvovrstna kmetijska zemljišča za gradnjo cest, obvoznic, nakupovalnih centrov in drugih nekmetijskih objektov.

Kako torej prepričati odgovorne, da je gradnja nujna za razvoj in posledično preživetje rejca? Toliko je namreč slišati o spodbujanju kmetijstva in podpori mladim in perspektivnim kmetom, žalostno pa je predvsem dejstvo, da zgodba Matjaža Gamsa še zdaleč ni osamljen primer.

VSTOPITE V SVET KMETIJSTVA KORAK PRED DRUGIMI. BERITE KMEČKI GLAS.