Marjan Klinar je kmetijo prevzel leta 2016 in takrat sprejel obvezo, da zgradi hlev za mlado živino. Le leto kasneje, 9. marca – na dan, ko so začeli z izkopom za hlev – je postal oče svoje prvorojenke Amalije. Z ženo Antonijo ali Toniko, kot ji pravijo domači in prijatelji, imata poleg Amalije še dve mlajši hčerki: Nastijo in Angelo.

Na kmetiji Klinar – Butej danes stoji še en pomemben objekt. Nov in sodoben hlev za molznice, ki je Marjanu povrnil navdušenje in zagon za delo. Kljub zamudni gradnji, s katero se je soočal zaradi dobaviteljev opreme in gradbincev, mu je novembra končno uspelo preseliti živino v nov hlev.

Marjan sicer že vrsto let živi na dveh lokacijah. Njegova žena je namreč prevzemnica domače kmetije, kjer redijo krave molznice in prašiče. »Naše življenje je zato precej dinamično,« opiše. »Spim na ženini kmetiji, kjer ji zjutraj pomagam v hlevu, nato pa se odpravim na domačo kmetijo. Ko tam opravim vse potrebno delo, se vrnem nazaj,« pojasni. V isti sapi doda, da sta se z ženo zavedala zahtevnosti takšnega načina življenja in ga sprejela ter ga povsem uspešno peljeta.

Marjan na kmetiji obdeluje 43 hektarjev precej razdrobljenih parcel, od katerih jih veliko leži na območjih z omejenimi dejavniki (OMD).

Konec novembra so krave preselili v nov sodoben hlev, kar je bil za vse domače velik dogodek. S selitvijo so začeli ob 4. uri zjutraj in prvi dan sklenili tik pred polnočjo. Podobno dogajanje se je odvijalo tudi naslednji dan, nato pa je z vsakim naslednjim dnem delo lažje steklo. »Prej smo imeli krave na kmetiji razporejene na več lokacijah. Ti je močno oteževalo molžo in zahtevalo veliko ročnega dela ter seveda časa. Ob selitvi smo že imeli večji stalež živali, saj smo se pripravljali na nov hlev. Zato smo že prej vzredili več podmladka,« pojasni.

ZAMUDE PRI GRADNJI

Največji izziv je bila zamuda pri selitvi, ki je trajala več kot pol leta. Marjan zato svetuje vsem, ki se lotevajo gradnje, naj izvajalce del in prodajalce hlevske opreme sicer razumejo. A jih hkrati tudi spomnijo na spoštovanje pogodbenih rokov.

»Še danes težko razumem, da izvajalca ni bilo na objekt, ker je bila pač poletna sezona in je šel na dopust. To je bila edina, a zelo velika težava. Povzročila je zamik selitve in s tem tudi oddajo končne dokumentacije,« poudari.

Krave, ki so bile prej privezane, so se na nov hlev, svobodo in robota za molžo navadile v dobrem tednu. »Sprva so imele manjši strah pred vstopom vanj, a so ga hitro sprejele. Sploh zato, ker so v njem dobile priboljšek. Mlečnost je na začetku uvajanja nekoliko padla, a se je hitro izboljšala,« pove.

Po prehodu na nov način krmljenja s krmilno-mešalno prikolico pa je Marjan opazil padec mlečnosti. »Krma je sicer enaka, mešam trodelni sendvič travne in koruzne silaže, le način priprave sem spremenil. Trenutno se mlečnost sicer počasi izboljšuje. A v povprečju še vedno manjka kakšen liter in pol na kravo, da dosežem prejšnjo količino,« doda.

Z OPTIMIZMOM V PRIHODNOST

Mlečnost sicer znaša nekaj več kot 7000 litrov po kravi v standardni laktaciji, z vsebnostjo 4,18 % mlečne maščobe in 3,45 % beljakovin.

Kljub številnim izzivom Marjan z optimizmom zre v prihodnost in stremi k nadaljnjim izboljšavam na svoji kmetiji.

Konec maja, predlansko leto, so začeli z izkopom gnojne jame s kapaciteto 700 m³. Pokrita je z rešetkami, ki so prevlečene z gumo. »To je bil sicer visok začetni strošek. Vendar sem prepričan, da se bodo dolgoročno izkazale za najbolj ekonomične, predvsem glede dela in vzdrževanja. Poleg tega pa bodo preprečile poškodbe nog in parkljev pri kravah.«

Ležalni boksi so opremljeni s sedem centimetrov debelimi udobnimi jogiji. »Izkušenj z njimi sicer še nimam. Vendar so na otip izjemno mehki, krave pa so videti zelo zadovoljne in na njih veliko počivajo.«

Hlev je zgrajen iz betonske konstrukcije. Velik je 18 × 36 metrov, z zračnim mostom v slemenu, v njem pa je prostora za 53 krav molznic. »Betonska konstrukcija je bila cenovno najboljša izbira in dolgoročno obetavna glede stroškov vzdrževanja. Če smo vse izvedli pravilno in če je bila naša odločitev pravilna, pa bo pokazal čas. Za zdaj ne načrtujemo nobenih izboljšav ali sprememb, saj smo s hlevom izjemno zadovoljni. Izboljšali smo pogoje za živali in delovne procese. O konkretnih učinkih pa je še prezgodaj govoriti.«

IZZIVI PRI URESNIČEVANJU NALOŽBE

»Sodeloval sem na javnem razpisu za podukrep 4.1 (Naložbe v kmetijska gospodarstva) in bil uspešen ter dobil odobrena sredstva. Med samo gradnjo smo se soočali z že omenjenimi težavami zaradi zamud pri dobavi opreme. S tem pa so prišle tudi zamude pri izplačilu sredstev. Kredit, ki ga nameravam odplačati v desetih letih, je že porabljen. Lastna sredstva pa so tudi hitro pošla, saj je bila gradnja hleva dražja, kot smo sprva načrtovali.«

Predvidena naložba je znašala 800.000 evrov brez davka, vendar so se vmes nabrali še dodatni stroški. »Kljub tej vsoti se tolažim z mislijo, da bo v hlevu vse potekalo tako, kot mora, in bo prireja višja. Delo in njegovo učinkovitost pa smo že izboljšali.

Nepovratnih evropskih sredstev bo le okoli 20 % od celotne vrednosti naložbe, vendar denarja še nisem prejel. Gradili smo v zelo neugodnem obdobju, ko izvajalcev preprosto ni bilo na voljo. Večina je bila tako zasedena, da od njih nisem prejel niti ponudb, tako da sploh nisem imel možnosti primerjave cen.

SVET OBRNJEN NA GLAVO

Na koncu sem imel na voljo le enega gradbinca. Pa tudi pri opremi za hlev nisem imel veliko izbire. Danes moraš očitno celo prositi in sprejeti prav vse ponujene pogoje, da se zadeve sploh premikajo. Svet je res postal obrnjen na glavo.« Zato upa, da se v teh desetih letih, ko bo odplačeval kredit, ne bo kaj zalomilo.

Vse leto so imeli na gradbišču po tri delavce. Ti so opravili ogromno dela, čeprav na prvi pogled to morda ni opazno. Vse te podrobnosti pa se na koncu poznajo pri stroških. »Robot za molžo je bil velik finančni zalogaj, vendar mi ni žal niti enega centa. Kljub temu sem se finančno izčrpal, zato nimam možnosti za nakup krav, čeprav je v hlevu še dovolj prostora. Hlev bom napolnil postopoma, saj ne želim hiteti z odločitvami,« dodaja.

Cena mleka raste, kar je v tem trenutku za njih ključnega pomena. »Upam, da takšna tudi ostane oz. bo še rasla. V hlevu imam zdaj le 36 molznic s povprečno mlečnostjo 23 litrov na dan. Na tem področju zato vidim še možnosti za izboljšave. Zavedam pa se, da se bom moral zato intenzivneje posvetiti selekciji in sestavi obroka zanje.«

PREMALO CENJENA VLOGA ŽIVINOREJE

Redijo lisasto kombinirano pasmo, vmes je tudi nekaj križank. Glede pasme namreč ostaja pri svojem mišljenju. »Vedno mi je bila všeč barvna pestrost v hlevu. Zato imam mešano čredo in tako bo najverjetneje tudi ostalo,« pove z nasmehom.

A izzivov na kmetiji ne manjka. »Na kmetijah je podobno kot v drugih panogah, recimo industriji – pomankanje delovne sile. To je zdaj največji problem. Poleg tega so se stvari močno spremenile. Dopusti so postali samoumevni, prosti čas pa je vse bolj cenjen,« ugotavlja. Hvaležen je za pomoč svojih staršev Fanike in Milana, ki se trudita po najboljših močeh in mu pomagata na kmetiji.

»Ključno je, da kravam zagotovimo dobre pogoje za življenje in sebi olajšamo delo. V hlevu so samo doma vzrejene krave, zato je njihovo število prilagojeno našim zmožnostim. Če ne bi zgradil hleva, bi moral zmanjšati število živali. Postopoma bi zaključil s prirejo mleka, saj prejšnji pogoji dela preprosto niso bili več vzdržni.«

»O novem hlevu sem dolgo sanjal. Robot za molžo pa se mi je – že odkar sem ga prvič videl – zdel odlična tehnologija. Takrat še nedostopna zaradi pomanjkanja prostora in nezmožnosti za prosto rejo. Zdaj pa se je vse poklopilo in končno sem končno uresničil svoje želje.«

NEPOVEZANOST NI OBETAJOČA

Marjan, ki ima izjemno rad svoje živali in zanje lepo skrbi, pa izrazi zaskrbljenost nad mnenjem javnosti o kmetijstvu. Predvsem izpostavi problematiko valjenja krivde na živinorejo zaradi izpustov. O tem se še vedno veliko govori, na prave krivce onesnaževanja pa se rado pozablja. »Vedno manj razumem poudarek na izpustih toplogrednih plinov pri kravah. Letalski prevozi – kjer je v vsakem trenutku v zraku 11.000 letal – pa ostajajo zunaj širših razprav o onesnaževanju.

Teh primerjav enostavno ne morem sprejeti. Ljudje se premalo zavedajo, kako pomembne so krave za človeštvo in celotno gospodarstvo. Krava je dobesedno temelj sistema, ki zagotavlja delo in preživetje številnim ljudem. Na srečo osebno nimam težav z javnostjo, vem pa, da se marsikateri kmetje soočajo z negativnimi pogledi. Pogrešam večjo povezanost in enotnost med kmeti. Posebej me je razočarala razdrobljenost med nami, ki je bila zelo očitna na zadnjih volitvah za KGZS. Na koncu namreč nisem niti več vedel, koga naj volim. Takšna nepovezanost ni obetajoča,« razmišlja.

Z NOVIM HLEVOM DO ZAGONA

Marjana nov hlev in opazovanje krav v njem navdaja z vidno navdušenostjo. »Zdaj z velikim veseljem hodim v hlev. Kako tudi ne, če mi prihrani kar pet do šest ur dela na dan, ki ga lahko vložim drugam. Poleg tega me navdaja navdušenje nad prihodnostjo. Komaj čakam, da vidim napredek pri telicah, vsak dan se veselim, kaj novega bo prinesel. Hlev mi je močno olajšal delo, in res sem hvaležen, da lahko delam v takšnem okolju.«

»Ko sem selil krave, so mi številni svetovali, naj to naredim postopoma, a sem se odločil drugače. Selil sem vse naenkrat, kar se je izkazalo za pravilno. Po nekaj dneh so se privadile na novo okolje in delo je steklo. Ena krava je bila še posebej zabavna. Ves čas je hodila v robota, ker ji je bilo tam očitno tako všeč. Spet drugo prigodo pa sem imel s telico, ki ga je skoraj razbila in zlomila robotsko roko. Skakala je po robotu in brcala na vse strani. Robot je nato obupal in sporočil, da žival potrebuje nadzor,« opisuje Marjan. »Po treh dneh se je postopoma umirila in zdaj se že molze brez težav. V tem času se krave molzejo trikrat na dan, kar je odlično.«

V robotu dobijo 3,5 kilograma krmil na dan. Količino prilagaja glede na mlečnost posamezne krave – tiste z več mleka jih dobijo več. Osnovna krma vključuje travno in koruzno silažo, shranjeno v sendvič silosu. Spodaj je tretja košnja, v sredini koruza, zgoraj pa zadnja košnja. Krmi dodaja tudi seno, vse skupaj pa zmeša v krmilno-mešalni prikolici. Dodatnih močnih krmil za zdaj ne krmi, razen tistih v robotu.

VEČ POZORNOSTI PREHRANI

»V tem času bom bolj dosleden pri pripravi krmnega obroka. Več pozornosti bom posvetil prehrani krav, saj nov hlev omogoča boljši nadzor. Prej, ko so bile krave razpršene praktično po vsej kmetiji, tega preprosto nisem mogel zagotoviti. Zaradi pomanjkanja časa nisem bil vedno najbolj dosleden, kar se na dolgi rok pozna pri rezultatih. A verjamem, da lahko z boljšim načrtovanjem to izboljšam.«

43 hektarjev zemljišč, ki jih obdeluje, ima razdeljenih na 63 GERK-ov, kar predstavlja velik izziv pri pripravi krme. »Parcele so ali v bregu ali na močvirju. Baliranje pa je pogosto edina rešitev, saj vseh košenj ne morem spraviti v silose. Poleg treh silosov imam veliko krme še vedno shranjene v balah. In prav te razmere pridelave otežujejo vzdrževanje konstantne mlečnosti, a se trudim, da kravam pridelam kar najboljšo krmo.«

Zavedanje o pomenu kmetijstva med ljudmi je po Marjanovem mnenju pogosto pomanjkljivo. »Veliko energije moramo vlagati v to, da ljudem pojasnimo, kako pomembni smo kmetje. Mnogo predstav o našem delu temelji na napačnih informacijah. Toda, tako kot propadejo podjetja, ki se ne razvijajo, velja tudi za kmetije. Razvoj in rast sta ključna, da ostanemo konkurenčni in preživimo,« sklene.