Načrtovanje novega in tehnološko dovršenega hleva za molznice je zahtevna naloga, še posebej, če v njem predvidevate molžo z robotom. Nepravilno načrtovanje lahko zmanjša delovno učinkovitost v hlevu. Da bi bilo projektiranje manj stresno in čim bolj kakovostno, je podjetje CowPRO s Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede organiziralo seminar z naslovom Hlevi z robotsko molžo. Na seminarju so predavali strokovnjaki finskega podjetja 4dBarn, vodilnega glede tehnologije novih hlevov, in predstavili najpomembnejše dejavnike pri načrtovanju. Njihove hleve lahko najdete po vsem svetu, v ZDA, EU, Kanadi in celo na Japonskem, prvi projekt pa se jim obeta tudi v Sloveniji.

4dBarn je finsko podjetje, specializirano za načrtovanje hlevov z robotsko molžo, projektirajo pa tudi hleve z molzišči.

Prireja mleka na Finskem
Povprečna mlečnost na kmetijah, ki so vključene v kontrolo prireje mleka na Finskem, znaša 10.900 kilogramov po kravi EKM – energy corrected milk, kar pomeni mleka, korigiranega na maščobe in beljakovine. V litrih ta mlečnost znaša 10.000, s skoraj 4,5 % maščobe in 3,6 % beljakovin. Povprečna velikost črede je 55 krav. Zaradi severne lege in značilnega podnebja kravam ne krmijo koruzne silaže oz. jo sejejo redki rejci na jugu. Razpon temperature je od –35 do +35 °C, zato pri njih gradijo hleve, ki zdržijo zime in hkrati preprečujejo vročinske strese pri kravah v poletnem obdobju. Odkupna cena mleka znaša 48 centov za liter, imeli so že 55 centov, več pa ne, saj količino prirejenega mleka omejujejo kvote. Teh ne določa država, ampak mlekarne, ki pogojujejo, koliko mleka bodo odkupile. Stroški dela najetega delavca pri njih znašajo 16 do 18 evrov na uro.
Glede na povprečno čredo s 55 kravami večina novih naložb zajema vgradnjo dveh do štirih robotov za molžo, imajo pa tudi naložbe z enim. Največja kmetija na Finskem ima v hlevu 12 molznih robotov, je pa ta država edina v EU, kjer največ, in sicer več kot 55 % vsega mleka priredijo v hlevih z robotsko molžo. 90 % novih naložb gre v smeri robotizacije, pri sistemih molže pa največkrat vgrajujejo rotolaktorje – krožna molzišča (tudi avtomatska), velik delež zajemajo tudi prenove ali adaptacije, kjer molzišča zamenjujejo roboti za molžo. Kljub temu imajo še vedno veliko krav privezanih. Prvi robot za molžo so na Finskem v hlev vgradili leta 2000.

foto: 4dBarn
Zakaj 4dBarn hlev?
Zasnova teh hlevov omogoča dobro delovno učinkovitost, v ospredju pa je vedno dobro počutje krav. »Delajte pametneje, ne več,« sta večkrat poudarila Marjo Posio, mag. kmetijstva, in Jouni Pitkäranta, mag. arhitekture. Strokovnjaki pri 4dBarn so znani po neodvisnosti pri načrtovanju, kar pomeni, da hleve gradijo za vse znamke in barve robotov. Po končani gradnji hleva ga skupaj s kmetom – investitorjem pregledajo, in če odkrijejo napako, popravijo načrte. »Ta način dela bi bil dobrodošel tudi v Sloveniji, da se enake napake ne bi tolikokrat ponavljale pri naslednjih projektih,« je dodal Tadej Virk mag. kmet., s podjetja CowPRO, ki je gostil finske strokovnjake. Nikoli ne prodajajo že obstoječih načrtov, saj noben hlev ni enak drugemu. Poleg tega pa vedno obstaja prostor za izboljšave zaradi spreminjajoče se zakonodaje in zahtev potrošnikov ter udobja krav.

Najpomembnejši elementi v funkcionalnem hlevu z robotom za molžo
Zakaj se odločiti za robota za molžo?

»Robota kupimo zato, da delamo manj in da preostanek časa lahko koristneje porazdelimo med druga opravila. Eden od razlogov je tudi več molž. S pomočjo robota lahko z visokoproizvodnimi kravami dosežemo več molž na dan. Trikratna molža na dan pri mlečnosti 30 do 40 litrov omogoča 10 do 15 % več mleka,« pojasni Marjo Posio. Robotska molža poenostavi delo, kar je pomembno, saj na družinskih kmetijah rejci običajno ne najemajo delovne sile.

Prihodnost prireje mleka so čiste krave, ki jim je v hlevu udobno in so povezane z rejcem, ki mora imeti tudi čas za počitek. Robot za molžo rejcem posreduje veliko podatkov za izboljšanje managementa, kar pomeni, da dela manj in zasluži več. Bistvo je, da se kmetija širi in razvija brez dodatnega dela oz. najemanja delovne sile.

Razvoj robotov je v zadnjih dveh desetletjih izredno napredoval, postali so bolj dovršeni in zanesljivi. Molzejo prav vsi, od rejca pa je odvisno, za katerega se bo odločil. Bistvo je, da ne glede na to, katerega robota izbere, le-ta ne bo rešil težav z zdravjem, počutjem in delom, če hlev ni ustrezen. Vsak hlev mora vsebovati naslednjih 11 elementov.

1. Udobje
Krava je težka žival in potrebuje udobne pogoje reje. Ležati bi morala najmanj 12 ur na dan. Ležišča morajo biti udobna in čista, pri dimenzijah ležalnih boksov pa moramo upoštevati pasmo. Udobje ležišč je povezano s šepavostjo, čistoča pa z mastitisi in somatskimi celicami. »Pri projektiranju ležišč in izbiri gume rejci ne smete varčevati. Šepava krava je največja težava v hlevu z robotom. Ne glede na to, kakšno gumo imate, je pomembno, da je na njej veliko nastilja, kajti ležišče mora biti bogato nastlano. Za kravo je najudobnejši globoki boks z mivko, sledi globoki boks s separatom.«

foto: 4dBarn
2. Površina hodnikov in tal
Hodniki morajo bili dovolj široki, tla pa imeti dober oprijem. V hlevih z robotom je treba zagotoviti mehko ležišče, ker se krava sama odloča o času molže, pa potrebuje nemoten dostop do robota. Če so hodniki preozki in se v njem gnete preveč krav, se boječa krava obrne in ne pride do robota. Ker se ne pomolze, nastajajo zdravstvene težave. Čim več je prostora, tem lažji je dostop do robota. Kombiniranje dobrih ležišč in dovolj širokih prehodov je zato zmagovalna kombinacija.

3. Zelo pomembne krave (VIC – very important cow)
To so krave vsaj tri tedne pred in prve tri tedne po telitvi, ki potrebujejo maksimalno udobje. »Če jim ga zagotovimo, bomo dvignili prirejo mleka. Bolj kot bodo zdrave, več mleka bodo priredile in dokazano večkrat obiskale robota.« Marjo Posio in Jouni Pitkäranta pravita, da imajo vse njihove stranke hlev z VIC-prostorom. »Kmetje pravijo, da je ta prostor najpomembnejši v hlevu. Tu ima vsaka krava na voljo 12 m² (ležalna površina + hodnik, kjer so rešetke, s širino vsaj 3,4 metra). VIC-prostor se s pregradami deli na tri dele (telitveni boks, prostor s kravami po in pred telitvijo), dostop do robota pa imajo le krave po telitvi. Tu ima vsaka krava minimalno 76 centimetrov krmnega prostora. Krave po telitvi, ki so v prostoru VIC, potrebujejo 24-urni dostop do robota – te imajo običajno prednost pred drugimi. Če je krav več, je običajno en robot namenjen samo kravam takoj po telitvi. Lahko vsebuje tudi ležalne bokse, ni pa nujno, pomembno je, da imajo na voljo globok nastilj in da se skupina oblikuje na teden dni.«

4. Lovilni boks ali čakališče
Namenjen je zamudnicam, zasnovan pa je tako, da se lahko molzejo tudi druge krave. Njegova prednost je, da zjutraj vanj naženete zamudnice, ki se tako naučijo, da se pomolzejo same, kmet pa v tem času lahko počne kaj drugega. V čakališču ni krme, vode, ležišč ali krtače, saj je pomembno, da gre krava čim prej na molžo. Brez tega sistema krave čakajo kmeta, kar je zamudno, kmet pa ima čedalje več dela.
5. Prostor s pripravo za obrezovanje parkljev in ostale tretmaje
V hlevu z robotsko molžo je ta prostor nepogrešljiv, saj šepava krava nemudoma potrebuje pomoč. Pozicija mora biti fiksna, z logičnimi smernicami. Hlev z robotom za molžo mora biti zasnovan tako, da en človek v petih minutah preseli kravo kamorkoli v hlevu. »Ko opazite šepavo kravo, morate ukrepati, ker bo v hlevu z robotsko molžo šepava krava zamudnica. Šepajoče krave se ne molzejo, ne jedo in ne dajejo mleka, z njimi pa imamo veliko dodatnega dela. V tem prostoru rejci lahko opravljate tudi osemenitve, veterinarske preglede, obrezovanje parkljev, britje …, saj gre za varno območje za delo.«

foto: 4dBarn

6. Funkcionalna vrata
Pomembna so za nemoteno gibanje krav in hitro prestavljanje krav po hlevu. Podjetje 4dBarn je znano po tem, da v hleve vgrajuje veliko vrat, ki morajo biti pametno postavljena. »Včasih nam rejci pravijo, da so naši hlevi pravi pekel vrat, mi pa jim odgovarjamo, da gre za nebesa z vrati. Teh je res veliko, vendar nobena niso v njem brez pomena. Ko seliš živali v hlevu z robotom za molžo, premikaš eno žival in ne skupine, kot to počnemo v molzišču, zato so vrata tako pomembna.«

7. Dostop do izpusta (pašnika)
Potrošniki zahtevajo dostop do izpustov ali pašnikov. »Če želi rejec na Finskem z mlekarno podpisati pogodbo o odkupu mleka, mora mlekarnam dokazati, da imajo krave možnost izhoda na prosto, enako je pri pridobivanju nepovratnih sredstev za gradnjo hleva. Zato je pomembno, da pri načrtovanju novega hleva načrtujte še izpust.«

8. Krmilna miza
Krava v hlevu z robotom ob krmilni mizi potrebuje najmanj 60 centimetrov prostora. Za dobre rezultate v prireji mora imeti nemoten dostop do krme 80 % vseh krav, kar je absolutni minimum. »Če imate možnost, poskusite nemoten dostop omogočiti vsem kravam v čredi naenkrat. To dosežemo tudi v trivrstnem hlevu s primerno širino hodnikov in obveznim VIC-prostorom. Ne glede na avtomatsko krmljenje je treba kravam zagotoviti ta absolutni minimum. Če želite več mleka, jim morate dati več prostora na krmilni mizi.«

9. Prostor okoli robota
Mora biti dovolj velik, da se ne počutijo utesnjeno. Premajhen prostor pred robotom namreč zmanjšuje obisk v njem in krave odvrača od molže.

10. Razkuževalna (dezinfekcijska) bariera
V Sloveniji se pogosto srečujemo z digitalnim dermatitisom, na Finskem pa ga praktično ne poznajo. Razkuževalna bariera ne sme biti nikoli neposredno pred ali za robotom, saj kravam s tem lahko uničite ritem. Izmikajo se molži v robotu, sploh če imajo težave s parklji. »Ko je čas za razkuževanje, priporočamo, da oblikujete ″obvoz″, ko pride krava iz robota. Krava naj ima po molži dostop do krmilne mize in vode, ko bo šla ležat, pa jo usmerite skozi razkuževalno bariero.«

11. Prostor za krave na antibiotikih, v pojatvi, presušene in druge krave
Velikost tega prostora je odvisna od managementa, saj število ležišč tu ni natančno določeno. Če v čredi ni problematičnih krav, lahko ta prostor porabite za dodatno krmilno mesto. Vsekakor pa ta prostor potrebujete.
»Če imate v hlevu z robotsko molžo vse našteto in opisano, imate vse pripomočke za visoko delovno učinkovitost. Z njihovo pomočjo pridobite pretočen promet, najmanj tri molže na dan, odlično zdravje in počutje živali ter zelo učinkovito delo.«

DELOVNA UČINKOVITOST V HLEVIH Z ROBOTI
Z raziskavo so ugotovili, da so kmetije različno delovno učinkovite glede na to, koliko robotov imajo v hlevu. Delovno najbolj učinkovite so kmetije z enim robotom namolzejo cca 500 litrov mleka na porabljeno delovno uro*, druge pa komaj 140 litrov/delovno uro. Najboljša kmetija je v petih delovnih urah namolzla 2200 litrov mleka z enim robotom.

Na kmetijah z dvema robotoma je bila variacija največja, najmanj delovno učinkovita kmetija je priredila komaj 200 litrov mleka na delovno uro, najboljša pa čez 950 litrov. Vse te kmetije pa so molznega robota kupile zato, da bi privarčevale čas pri delu. Kmetije z najmanjšo delovno učinkovitostjo niso z robotom pridobile nič, saj so rejci vložili toliko dela, kot da bi krave še vedno molzli v molziščih. Ugotovili so, da ni res, da več robotov načeloma pomeni boljšo delovno učinkovitost. Drži pa, da več kot je robotov, višja je prireja mleka na porabljeno delovno uro.

Zanimalo jih je tudi, koliko minut na kravo porabi rejec. Najslabša je bila kmetija, kjer so porabili 14 minut dela na kravo na dan, najboljša pa z 1,8 minute na kravo na dan, razlika med njima pa je bila v dizajnu hleva.
1. Primer: Prenovljen hlev, 2 robota, 35 kilogramov mleka na kravo, 6-vrstni hlev, 5,5 ure dela na dan, 2,57 minute na kravo na dan, mešalna prikolica, krmljenje enkrat na dan.
2. Primer: 4 roboti, 40 kilogramov mleka na kravo, 12 ur dela za vsa opravila na dan, 3,36 minut na kravo, 676 kilogramov mleka na delovno uro.

Pomembna je tudi nastanitev in skrb za teleta. »Ko širite kmetijo, morate razmišljati, da bo s tem v hlevu več telet, zato morate razmišljati, kako jih boste krmili, prali posode za napajanje, jim nastiljali itd. Tele običajno vzame tri minute na izmeno. To pomeni od šest do devet minut dela za teleta na dan.« Po njihovih ugotovitvah čas oskrbe znaša od komaj 11 sekund pa vse do 12 minut na teleta na dan. Pri teletih je večja variacija kot pri kravah, zato je načrtovanje hlevov in bivalnih pogojev za teleta ključno. »Poskrbite za teleta, saj brez njih ni krav s 50 litri mleka.« Priporočajo skupine po štiri do šest telet.

Primer: Hlev za 120 krav molznic, dva robota na dveh različnih kmetijah
1. Kmetija porabi 3,5 min/kravo = 7 delovnih ur
2. Kmetija porabi 6,0 min/kravo = 12 delovnih ur
Razlika = 5 ur
5 ur × 365 dni = 1825 ur na leto, v 15 letih je to 27375 ur × 10 evrov (kar je relativno nizek strošek) = 273.750 evrov.
To pa je že cena dveh robotov za molžo, kar bi lahko prihranili, če bi imeli delovno učinkovitejši hlev.
»Če dela ne optimiziramo, dopuščamo, da nam denar odteka iz kmetije. Čas je denar, tega se je treba zavedati.«

Kako doseči delovno učinkovitost na kmetijah?
»Hlev je orodje, narejeno po vaši meri, s katerim prirejate mleko.« 3,44 minute na kravo na dan porabijo rejci povprečno v vseh opazovanih hlevih. 3,64 minute na kravo na dan porabijo rejci v hlevih, ki jih niso zasnovali pri podjetju 4dBarn, in 3,04 minute na dan na kravo v hlevih, ki so jih načrtovali Finci. Če to razliko primerjamo v hlevu z dvema robotoma in 120 kravami, pomeni, da na dan rejec dela eno uro in 15 minut manj ali kar 57 delovnih dni manj na leto.

Prostor z roboti je srce hleva, zato se okoli njega oblikujejo vsi detajli. Hlev mora biti enostaven za uporabo, logičen in podpirati mora management. Pomembno je, da je pri načrtovanju hleva poleg tudi predstavnik podjetja izbranega robota.

*Porabljena ena ura dela pri njih zajema delo s teleti, krmljenje krav in vsa jutranja opravila (čiščenje ležišč, rešetk, pregled krav, priganjanje zamudnic, praktično vse). Upoštevajo le človeške delovne ure, ne spuščajo se v tehnologijo. Iz izkušenj pravijo, da se kljub robotizaciji delovne ure ne zmanjšujejo veliko.