Prof. Dr. Frank Mitloehner je profesor in strokovnjak za kakovost zraka na oddelku za živinorejo na Univerzi Kalifornija v Davisu. Na Univerzi v Leipzigu v Nemčiji je magistriral iz živinoreje in kmetijskega inženirstva, na Tehnični univerzi v Teksasu pa je doktoriral iz živinoreje. Dr. Mitloehner je strokovnjak za kakovost zraka v kmetijstvu, nastanitev in rejo živine. Na splošno izvaja raziskave, ki so neposredno povezane z razumevanjem in zmanjševanjem izpustov v zrak iz živinorejskih obratov ter posledicami le-teh za zdravje in varnost delavcev v kmetijstvu ter sosednjih skupnostih.

S pomočjo praktičnih rešitev poskuša zmanjšati vplive izpustov (skozi management, krmljenje in gnojenje) in v zadnjem webminarju je govoril o metanu (CH4), ki je zelo pomemben in glavni toplogredni plin, ki prihaja iz živinoreje.

»Živinoreja pogosto nosi velik del krivde za podnebne spremembe, vendar predvsem zato, ker nismo pravilno upoštevali vseh toplogrednih plinov. Čeprav je metan močan podnebni onesnaževalec, ki ga lahko in moramo zmanjšati, zaradi svoje kratke življenjske dobe segreva ozračje drugače kot drugi plini. S ponovnim razmislekom o metanu lahko ugotovimo, da je živinoreja lahko na poti do podnebne nevtralnosti z razširljivimi rešitvami in, da svetovni skupnosti daje orodja za boj proti globalnim podnebnim spremembam,« je uvodoma dejal Prof. dr. Frank Mitloehner.

Metan se proizvaja in tudi izginja
Mitloehner pravi, da bi bilo življenje na zemlji brez toplogrednih plinov premrzlo in na njej ne bi mogli živeti. Zato jih potrebujemo, problem pa je, da jih je preveč – v preveliki koncentraciji. Večina podnebnih znanstvenih bi rekla, da je najpomembnejši toplogredni plin CO2, ki se sprošča pri gorenju nafte, premoga in plina, kritiki živinoreje pa bodo rekli, da bi se morali osredotočiti na metan. Zakaj? Ker metan zadržuje več toplote kot CO2, kar je res, vendar s tem še ni konec zgodbe. Obilo CO2 v atmosferi ne zadržuje veliko toplote, zato ima najnižji potencial globalnega segrevanja. Didušikov oksid (N2O) ima med temi tremi toplogrednimi plini najvišji potencial globalnega segrevanja, metan pa je med njima. To pomeni, da CO2 zadržuje toploto sonca, vendar ne prav dolgo, metan zadržuje 28-krat več toplote kot ogljikov dioksid, N20 pa kar 265-krat več kot CO2.

Zakaj je metan tako drugačen od drugih toplogrednih plinov?

»Ker se metan proizvaja in tudi izginja. Na eni strani imamo različne vire, ki proizvajajo metan (proizvodnja fosilnih goriv, kmetijstvo, kurjenje biomase itd.) vsi ti viri skupno proizvedejo 560 teragramov metana globalno na leto. Toliko se ga proizvede, vendar pa se ga 550 teragramov tudi uniči s pomočjo kemičnih reakcij v atmosferi. Treba se je usmeriti na ostanek tega plina, ne pa le izpostavljati njegove vire, kot to počne večina medijev.«
Katere so torej tiste kemične reakcije v atmosferi, ki uničijo metan? Proces je imenovan oksidacija, saj reagira s kisikom in tvori ogljikov dioksid in vodo.

Metan zaradi prisotnosti kisika v ozračju vztraja le približno 10 do 12 let.

»Metan je torej onesnaževalec podnebja kratke življenjske dobe in to je pomembno upoštevati pri tem kako ogreva naš planet. Ne pozabimo, da je to vse kar šteje, saj se s toplogrednimi plini ukvarjamo le zaradi vzroka segrevanja ozračja. Ali bi morali imeti načine karakterizacije učinka segrevanja ozračja, ki ga povzročajo prireja mleka in drugi sektorji? Prepričan sem, da bi morali, vendar pa potencial globalnega segrevanja toplogrednih plinov (GWP 100), ne izraža vpliva plinov na segrevanje, ampak pokaže le CO2 ekvivalentne izpuste (CO2e). Na primer, da imate kmetijo s kravami molznicami in prirejo mleka ter proizvajate 10 ton metana. To pomnožite s faktorjem 28 in dobite 280 ton CO2 ekvivalentnih izpustov. Tako GWP 100 karakterizira metan in N2O, – kot CO2 ekvivalentnih izpustov.«

Ogljik, ki ga vsebuje metan (CH4) prihaja iz ozračja. Rastline so v svoji življenjski dobi ta ogljik vzele iz ozračja in ga pretvorile v celulozo in škrob. »Prežvekovalci to jedo, pri tem pa se jim v vampu sprošča nekaj metana pri izrigavanju ali pri iztrebljanju. Ampak ali je ta ogljik v metanu nov in dodan ogljik v atmosferi? Odgovor je ne. Ni nov in dodaten, ker ga prej ni bilo v ozračju, ampak je bil vezan v drugi obliki – CO2. To ne pomeni, da ta metan ni pomemben, ampak to, da ta ogljik ni nov niti dodaten. Če imate konstantno število goveda, recimo, da ste imeli v Sloveniji leta 1980 milijon prežvekovalcev, enako tudi leta 2000 in še vedno tudi leta 2020, to pomeni konstantno število živine in skozi vsa ta leta se je sproščala tudi konstantna količina izpustov metana. Razlog za to pa je, da se metan tako proizvaja kot tudi izginja. In pri konstantni količini metana imamo konstantno in ne dodatno segrevanje. Gre torej za biogeni cikel ogljika, ki se vrti v krogu, kar je pomembno izpostaviti.«

Enosmerna ulica
Fosilna goriva (nafta, plin in premog) so bili pred sto milijoni let živali in rastline, dinozavri, drevesa…. pred 70 leti pa so ljudje začeli z uporabo teh fosilnih goriv in začeli kuriti ta ogljik z avtomobili, tovornjaki, ladjami, vlaki, … »In vsakokrat, ko jih kurimo dodamo nov in dodaten ogljik v ozračje. V tem primeru pa ne gre za cikel kratke življenjske dobe kot pri živinoreji, ampak za ogljik, ki je bil milijone let akumuliran v zemlji, zdaj pa je skurjen v nov in dodaten ogljik v ozračje. To pa je daleč od biogenega cikla ogljika, ki ga uporabljajo rastline – nekaj ga ostane na površju, večina pa ga gre v rastline skozi korenine-, ki ga predelajo v celulozo. Zato je zelo pomembno, da je zemlja zdrava, saj je v njej shranjenega kar 1/3 vsega ogljika. Živali pojejo travo in producirajo metan, ki pa se v 10 do 12 letih vrne nazaj kot CO2 in dokler je število živali nespremenjeno, so nespremenjeni tudi izpusti metana.«

»Vsakič ko vozimo avto, dodamo dodaten ogljik v že obstoječo zalogo. CO2 je plin, ki se dodatno kopiči v ozračju in, ko kurimo fosilna goriva dodamo nov, dodaten ogljik v ozračje.«

Pri metanu pa ni tako – metan ni plin, ki se v ozračju skladišči, ampak je pretočni plin in ima drugačen vpliv na segrevanje ozračja kot CO2.

Metan, ki ga proizvaja govedo z izrigavanjem, po mnenju strokovnjaka za kakovost zraka, ni odgovoren za zvišanje globalnih temperatur.

»Živinoreja je velik vir metana. Zaradi stabilnega števila živine (brez rasti ali izgub), zlasti pri prežvekovalcih, kot sta govedo in ovce, so izpusti metana stalni. Če bodo izpusti ostali konstantni, kar pomeni, da v ozračje ne bomo izpustili dodatnega metana, se bo segrevanje zaradi metana stabiliziralo.«
Pri CO2 pa je učinek segrevanja še vedno prisoten, saj se plin sčasoma kopiči. In končno, če zmanjšamo izpuste, na primer z uporabo anaerobnih digestorjev ali krmnih dodatkov, se bo pojavil učinek ohlajanja.

»Brez prežvekovalcev ne bi mogli izkoristiti 2/3 vseh kmetijskih zemljišč na svetu. Imamo omejeno količino naravnih virov, s katerimi lahko nahranimo rastočo svetovno človeško populacijo, zato je za nas nujno, da te kar najbolje izkoristimo. Tudi za vašo državo verjetno ni dvoma, da morate uporabiti te vire – vso to zeleno travo, da bi proizvedli visoko hranljive prehrambene izdelke. Če boste po vzoru Nizozemske ali Irske zmanjšali stalež živine, povpraševanje potrošnikov po živalskih proizvodih pa bo ostalo, to pomeni le, da bodo to hrano preprosto priredile druge države, jo uvozile in pri tem ustvarjale še več izpustov. Upam le, da bodo politični odločevalci to razumeli,« je sklenil prof. dr. Frank Mitloehner.