Na družinski kmetiji Hočevar v Zapogah pri Vodicah stoji sodobni kompostni hlev, ki je bil med prvimi, če ne kar prvi tovrstni v Sloveniji. Janeza Hočevarja je zamisel o reji molznic v kompostnem hlevu po avstrijskem vzoru tako navdušila, da se je odločil, da ga postavi tudi na svoji kmetiji. Po osmih letih pridobivanja potrebnih dovoljenj in natančnega načrtovanja, kjer je premišljen vsak detajl, je hlev zdaj v polni funkcionalnosti. Po naslednjih dobrih osmih letih obratovanja pa v tem času že lahko pojasni svoje ugotovitve in izkušnje glede komposta in celostne kmetijske prakse na kmetiji.

Kratek povzetek pogovora razkrije, da se je kompostni hlev izkazal kot učinkovita rešitev, saj zmanjšuje negativne vplive na okolje in povečuje udobje krav, kar se odraža v izboljšani prireji mleka in zdravju krav. Poleg tega kompost preverjeno, zaradi partnerstva v projektu EIP AGRI Kroženje hranil, organske snovi, procesov in informacij v kmetijstvu, učinkovito zadržuje izpuste ogljikovega dioksida (CO₂), metana (CH₄) in amonijaka (NH₃) ter tudi didušikovega oksida (N₂O). Ta primer kompostnega hleva kaže na napredek pri blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, kar je eden od ključnih ciljev skupne kmetijske politike.

KOMPOSTNI HLEV IN VISOKA MLEČNOST

Gradnjo hleva so na kmetiji začeli junija 2015, krave pa so vanj vselili junija naslednje leto. Hlev je dolg 70 metrov in širok 19 metrov, njegova posebnost pa je skupna ležalna površina na kompostu. Konstrukcija je betonska, ostrešje pa je izdelano iz borovega lesa, ki ga je poškodoval žled, ter kupljenih smrekovih leg.

Mlečnost se je po selitvi stalno povečevala, v tem času tako priredijo 11.000 litrov mleka po kravi v standardni laktaciji. Napredek je opazen predvsem zaradi optimizacije prehrane, ki jo skupaj s prehranskimi strokovnjaki skrbno načrtujejo in analizirajo. Pomembno vlogo igra tudi genetika, saj krave semenijo z izbranim semenom plemenjakov iz tujine. Kmetija sodeluje tudi v projektih EIP, ki se nanašajo na iskanje rešitev dejanskega problema, ki ga kmet zaznava na svoji kmetiji. Projekta Free walk in že omenjen o kroženju hranil sta podala zanimive rezultate, ki so Janezu koristile pri boljšem poznavanju situacije na kmetiji in njegovih nadaljnjih odločitvah glede rejske prakse. V času projekta so vsak mesec spremljali emisije toplogrednih plinov, temperaturo, vlago in druge pomembne parametre.

Rezultati meritev emisij toplogrednih plinov so pokazali zanimive trende. Kompost se je namreč izkazal za učinkovito rešitev, saj zmanjšuje negativne vplive na okolje in povečuje udobje krav, kar se odraža v boljši prireji mleka in zdravju živali. »Tehnologijo bi sicer radi še izboljšali, saj v jesenskih, zimskih in spomladanskih mesecih težje obvladujemo vlago v kompostu.

Temperatura v kompostu je pozimi le 25 stopinj Celzija, poleti pa se dvigne na največ 40 stopinj. Idealna temperatura bi morala po tuji literaturi doseči 55 stopinj Celzija, da bi uničila vse patogene mikroorganizme v njem, vendar tega še nismo dosegli. Naša predalpska klima morda ni najbolj primerna za doseganje teh temperatur, saj se vremenski pogoji močno razlikujejo od držav, kot je na primer Izrael, kjer uspejo kompost učinkovito sušiti brez dodatnega nastilja. Zanimivo je, da te tehnologije pri nas na območjih, kot sta Primorska ali Prekmurje, ne uporabljajo bolj številčno, čeprav so tam podnebne razmere za takšne hleve ugodnejše,« pove Janez Hočevar.

»Kompostne hleve sem prvič videl v Avstriji, veliko sem se naučil tudi iz strokovne literature. Zanj sem se odločil predvsem zaradi dobrega počutja krav. V takšnem hlevu se lahko nemoteno gibljejo, brez odrgnin, ki se običajno pojavijo pri vstajanju in leganju. Imajo dovolj prostora, ležišče je udobno in mehko, delo v hlevu pa ni preveč zahtevno,« pojasnjuje Janez.

ZMANJŠANJE STROŠKOV IN POVEČANJE UDOBJA

Nadalje pojasni, da pri kompostnih hlevih velik izziv predstavlja prostor, saj krave potrebujejo veliko ležalno površino. Trenutno ima krava na voljo 10 m² ležalne površine na kompostu, kar bi bilo bolje še povečati, vendar to pomeni večje naložbe. »Kljub temu ob tem ne smemo zanemariti dejstva, da je udobje krav izredno pomembno za prirejo mleka in zdravje živali.«

Tehnologijo komposta bi mogoče lahko izboljšali in z dodajanjem različnih snovi dvignili temperaturo. Kot veliko težavo ob tem izpostavi ceno žagovine, ki je v enem letu narasla z 12 na 18 evrov za kubični meter. Na leto tako porabijo približno 20.000 evrov samo za nakup nastilja – žagovine. »Del pokrijemo s prodajo plemenskih telic, vendar to ni dovolj za popolno pokritje stroškov. Ena od možnih rešitev, ki je še nisem izkoristil, je poletna paša. Tako bi krave del dneva preživele na paši, del pa v hlevu, s čimer bi zmanjšali obremenitev komposta,« pojasnjuje.

Nekaj žagovine bodo prihranili tudi na račun smrekovih sekancev, ki so jih pripravili zaradi težav z lubadarjem. Pred leti so že preizkusili mešanico borovih sekancev in žagovine, ki pa ni bila ustrezna, saj so bili sekanci pretrdi in pregrobi za krave. Janez sedaj upa, da bo smreka mehkejša in primernejša za nastilj.

Pri iskanju cenejših materialov za nastilj so preizkusili že več možnosti. Med drugim so uvajali miskantus travo, a jo je bilo težko dobiti v zadostnih količinah. Dolgoročno so načrtovali setev na lastni zemlji, vendar za potrebno količino niso imeli dovolj površin. Cena miskantusa je bila primerljiva z žagovino, zato se nakup te trave dolgoročno ni izplačal, čeprav se je v kombinaciji z žagovino dobro obnesla, kljub večji prašnosti. »Poskusili smo tudi s fino zrezano slamo, ki pa je bila precej prašna in se ni izkazala za optimalno rešitev.«

OD VZDRŽEVANJA KOMPOSTA DO ZDRAVJA KRAV

Kompost v hlevu ostane od štirih mesecev do pol leta, odvisno od vremenskih pogojev. Na začetku so ga praznili na pol leta, saj so bila leta takrat očitno bolj suha. Zdaj ga praznijo trikrat na leto, torej vsake štiri mesece. Nato nasteljejo žagovino v 30 centimetrov debeli plasti, kasneje jo dodajajo po potrebi, dokler višina komposta ne doseže nekje 50 centimetrov oz. višino rešetk, da se krave lahko nemoteno gibljejo. Kultiviranje komposta poteka dvakrat na dan, običajno med molžo. Krave molzejo v molzišču ribja kost 2 × 6, molža traja približno eno uro. Trenutno molzejo 54 krav, štiri so presušene – te pa imajo tudi možnost paše. Jutranjo molžo prevzame Janez skupaj z ženo, zvečer pa jima pomagajo tudi otroci.

Letos so namestili avtomatski sistem snemanja enot. Ta meri pretok mleka in samodejno odstrani enoto, ko se pretok ustavi. »Lahko rečem, da stroju kar zaupamo, saj dobro deluje,« pravi Janez.

Lani se je v čredi pojavilo nekaj težav s somatskimi celicami, zato so temeljito pregledali rejo. »Mastitis, ki se je pojavil, ni bil nalezljiv, ampak so ga povzročile okoljske bakterije. Natančnega vzroka nismo odkrili, saj so težave verjetno nastale zaradi kombinacije več dejavnikov, vključno s slepo molžo,« pojasnjuje. Tudi zato so uvedli avtomatski sistem snemanja enot, čeprav so nekateri strokovnjaki menili, da je bila morda težava v prevlažnem kompostu, kljub izredno vročemu poletju. Janez pa je menil, da je težavo povzročilo tudi koruzno zrnje, okuženo s plesnijo. Z različnimi ukrepi in temeljitim pregledom reje so težave odpravili in situacija se je umirila.

Poleti so na območjih, kjer dalj časa ni padavin in kjer gnojijo s kompostom, zemljišča manj občutljiva na sušo. To je posledica večje vsebnosti organske snovi in humusa v tleh, kar poveča zadrževanje vode in boljšo založenost tal s hranili.

NAČRTOVANA POLETNA PAŠA

Krave imajo nameščene pedometre, ki med drugim merijo tudi čas ležanja, ki znaša povprečno 6 do 7 ur. »Čas ležanja je razmeroma kratek v primerjavi z rezultati drugih kmetov. Ne vem, zakaj krave ne ležijo več. Se pa gibljejo sproščeno in umirjeno, so zdrave, brez tehnopatij, odrgnin ali česa podobnega. Težave z nogami so redke, razen kakšnega laminitisa, ki pa je lahko posledica acidoze. Zato pazimo, da obrok ne vsebuje preveč škroba in je pravilno izravnan. Kljub trenutno dobrim rezultatom vedno obstajajo možnosti za izboljšave.«

Hočevar omeni težave s telicami, saj so bile pred selitvijo v kompostni hlev privezane. »Imele so šibke parklje, zato so se na kompost težje prilagodile. Zdaj smo stari hlev toliko preuredili, da so telice delno že proste in teh težav ob prehodu v kompostni hlev nimajo več. Počasi prenavljamo stari del hleva, da bo primeren za vzrejo telic. Za teličke smo uredili skupinske bokse poleg hleva in optimalno izkoristili prostor.«

S tehnologijo kompostnega hleva so zelo zadovoljni, vendar bi radi zmanjšali obremenitev komposta. To bi dosegli s poletno pašo, čeprav bi bila ta bolj idealna pozimi, ko je več težav z vlago. Kompost vozijo na njive, gnojevko pa na travnike. Redno spremljajo tudi kakovost zemlje po uporabi komposta in opažajo, da se organska snov in humus v tleh iz leta v leto povečujeta. V sušnih letih je bila manjša poraba dušika v žitu, koruza pa je ostala lepo zelena. Prvo dognojevanje izvedejo spomladi, nato pa imajo rastline dovolj hranil do konca rastne sezone, saj se dušik iz komposta počasi sprošča poleti, ko so višje temperature, kar je ugodno tudi s stroškovnega vidika.

V hlev so dodatno namestili helikopterske ventilatorje, kar je obvezna oprema za kompostni hlev, delujejo pa tudi pozimi. Vročinski stres pri kravah je velik problem, zato uravnavajo frekvenco ventilatorjev glede na temperaturo. Kljub odprtemu hlevu in dodatnim ventilatorjem krave v poletnih mesecih, ko temperature presežejo 30 stopinj Celzija, še vedno iščejo ohladitev pod ventilatorji.

MANJ TOPLOGREDNIH PLINOV IN BOLJŠE KROŽENJE HRANIL

Kompostni hlev prinaša številne prednosti, in sicer predvsem pri kroženju hranil in zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Na Hočevarjevi kmetiji so v juliju izmerili koncentracije ogljikovega dioksida (CO₂) v hlevu in zunaj njega. Rezultati so pokazali, da je bila koncentracija CO₂ v kompostnem hlevu najnižja v primerjavi z drugimi sistemi reje. Zunaj hleva so bili rezultati bolj ali manj izenačeni, razen sistema s privezanimi kravami in sistema na rešetkah, kjer so bile vrednosti višje. To pomeni, da kompostni hlev učinkovito zadržuje toplogredne pline.

Poleg CO₂ so merili tudi koncentracijo metana. Zunaj hleva metana skorajda niso zaznali, medtem ko so bili izpusti v kompostnem hlevu najnižji v primerjavi z drugimi sistemi (polna tla, prepustna tla, rešetke, vezana reja). Koncentracija amonijaka je bila najnižja pri globokem nastilju, kompostni hlev pa je bil takoj za njim. Zunaj hleva so bili rezultati podobni – globoki nastilj, kompost in prepustna tla so izstopali kot boljši sistemi. Pri izpustih didušikovega oksida pa so bila prepustna tla rezultatsko nekoliko boljša od kompostnega hleva in hleva na globoki nastilj.

Kompostni hlev se je pri Hočevarjevih izkazal za odlično izbiro, saj učinkovito zadržuje izpuste CO₂, metana in amonijaka. Poleti so na območjih, kjer dalj časa ni padavin in kjer gnojijo s kompostom, zemljišča manj občutljiva na sušo. To je posledica večje vsebnosti organske snovi in humusa v tleh, kar poveča zadrževanje vode in boljšo založenost tal s hranili. V Sloveniji se za kompostne hleve rejci še ne odločajo pogosto, saj zahtevajo več prostora in večjo porabo materiala za nastilj, kot sta žagovina ali lesni sekanci, ki niso poceni. Vendar pa se pri tem ne sme varčevati, saj potem trpi udobje živali in s tem posledično tudi prireja.