Koronakriza povezuje slovenske mlekarne
Slovenske mlekarne dnevno iščejo nove načine in poti prodaje mleka in mlečnih izdelkov, da ohranijo visoko stopnjo odkupa surovega mleka. Zato povečujejo lastne zaloge mlečnih izdelkov, nekatere med njimi ustvarjajo tudi zaloge za blagovne rezerve. Kot pravijo naši mlekarji bo kriza, ki jo je povzročila epidemija koronavirusa, drugačna od katerekoli krize prej, a verjamejo, da jih bo okrepila in med seboj povezala.
Iz Mlekarne Celeia so sporočili, da so letos prihodki v prvem četrtletju skladni z načrtom in višji od primerljivega lanskoletnega obdobja. » To je odraz truda celotne ekipe in razumevanja nastale situacije. Takoj ob začetku epidemije smo namreč sprejeli vrsto ukrepov na različnih nivojih delovanja mlekarne in uspeli zagotoviti nemoteno proizvodnjo. Rezultat poslovanja je bil v prvem četrtletju pozitiven in trudimo se, da ta trend ohranimo. Upamo, da so glede same epidemije najtežji tedni za nami,« so zapisali v izjavi za naš časopis in izrazili hvaležnost celotnemu kolektivu mlekarne za požrtvovalnost in prizadevanje v tem obdobju.
»Večina porabe iz javnih zavodov se je prenesla v nakupe v trgovinah, kar nas izjemno veseli, saj to dokazuje, da se slovenski kupec zaveda pomena nakupa domačih izdelkov in s tem podpore slovenski živilsko-predelovalni verigi. Ob razglasitvi epidemije smo zaznali povečana naročila s strani domačih in tujih kupcev, ki pa so se po dveh tednih normalizirala. S trajanjem ukrepov omejitve gibanja in poslovanja, predvsem turizma in gostinstva, v naslednjih mesecih pričakujemo vpliv na naše prodajne rezultate, na kar se že pripravljamo,« je pojasnil Tomaž Arh, vodja strateškega marketinga in razvoja ter dodal, da izvoz izdelkov Mlekarne Celeia v tujino, ki sicer predstavlja manjši delež v strukturi njihove prodaje, poteka nemoteno, malo so se podaljšali le transportni časi.
Ljubljanske mlekarne, Mlekarna Celeia, Pomurske mlekarne, Mlekarna Planika Kobarid in Mlekarna Krepko, skupaj s trgovci, ob podpori ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij, pripravljajo skupno nacionalno prodajno aktivnost v maju, ki bo namenjena spodbujanju nakupa mlečnih izdelkov in porabe slovenskega mleka.Gre za prvo tovrstno akcijo v kateri povezano in enotno sodelujejo največje slovenske mlekarne.
Trend padanja odkupnih cen mleka
Mleko v Mlekarno Celeia prihaja nemoteno iz 938 kmetij iz Savinjske, Šaleške, Koroške, širše Celjske in Kozjanske regije, ki ga predelajo v različne mlečne izdelke. »Kot vsi drugi v tej dejavnosti, tudi mi opažamo trend padanja odkupnih cen mleka. Pri nas se cena za marec ni spremenila, v prihodnjih mesecih pa se tudi mi temu ne bomo mogli izogniti, saj gre za zapletene trende, ki se dotaknejo vsakogar v tej dejavnosti,« je poudaril Arh in pojasnil, da jim je trenutna kriza prekrižala tudi načrte vsakoletnim izborom najboljših rejcev in kronanjem mlečne kraljice. Dogodek so kljub temu izpeljali s pomočjo spleta in ob tem doživeli dober odziv kmetov, lastnikov, naših preostalih deležnikov in splošne javnosti.
Maja Kalan Pongrac, vodja korporativnega komuniciranja v Ljubljanskih mlekarnah je strnila dogajanje v njihovi mlekarni v zadnjih tednih od razglasitve pandemije v Sloveniji. »Sprva je bil velik naval v trgovine in posledično veliko povpraševanje, ki pa je trajalo le približno dva tedna, medtem, ko je istočasno ugasnilo povpraševanje po izdelkih, ki jih prodajamo v šole, vrtce, gostincem in hotelirjem, kar predstavlja četrtino naše prodaje. Po padcu povpraševanja so sledile še likvidnostne težave gostincev, ki se odražajo v neplačilih,« je na kratko povzela in omenila še logistične zaplete v izvozu, odpovedi naročil ter iskanje novih transportnih in izvoznih poti.
Kot je poudarila so Hrvaška, Italija in Grčija pomembne države, kamor potuje slovensko mleko v obliki mlečnih izdelkov. Kako bo z njihovo turistično sezono nihče ne ve, poleg tega pa Ljubljanske mlekarne polovico proizvedenega mleka in mlečnih izdelkov v normalnih okoliščinah izvozijo na tuje trge. Ker je prireja mleka v letošnjem letu višja od lanske in ker se v državah Eu že pojavljajo presežki mleka podjetju vse moči uperjajo v reševanje težav in prilagoditve poslovanja. »Ljubljanske mlekarne odkupujemo izključno mleko slovenskih kmetij, z nakupom naših mlečnih izdelkov pa kupec podpre eno od 2200 kmetov dobaviteljev in zagotavlja delo 600 zaposlenim.«
Še vedno odlupijo vse mleko in količin ne zmanjšujejo, kljub zahtevni situaciji. » Prodaja bo v aprilu padla in o tem ter razmerah s katerimi se soočamo , smo obvesetili naše dobavitelje mleka v daljšem dopisu. Želeli smo namreč, da razumejo, da je situacija vse prej kot normalna, vendar bomo poskušali vztrajati pri običajnih odkupnih cenah, dokler bo le-to mogoče,« je še sklenila.
Povečane količine za blagovne rezerve
»V skladu s prijavo na prvi razpis bomo v aprilu mleko predelali tudi v 50 ton prahu za blagovne rezerve,« uvodoma pove pomočnik direktorja Pomurskih mlekarn Jure Bojnec. »Kar se tiče presežkov mleka situacija še ni tako kaotična, kot je bila s pesimističnega zornega kota pričakovana. Tedenski presežek mleka namreč znaša med 8 do 10 cistern mleka, zadruge in dobavitelji mleka pa se zelo trudijo, da te presežke spravijo do različnih kupcev, tudi na povsem nove izvozne trge.« Tudi Bojnec je dejal, da se je prodaja mlečnih izdelkov aprila umirila, vendar jim kljub temu uspeva ohranjati prodajo na nivoju lanskega leta. Predvsem se pozna zaprtje vrtcev in šol, celotnega segmenta gostinstva, hotelov in restavracij, kar pri njih predstavlja skoraj 10 odstotkov vse prodaje, zato vztrajno iščejo druge kupce v izvozu, ki je otežen, zaradi presežka mleka po vsej Evropi.
»Odkupna cena mleka je pod pritiskom, prisotne pa so tudi ponudbe po dumpinških cenah, kar otežuje prodajo v tujini. Odkupna cena je pri izvozu surovega mleka drastično padla v Italiji, pri nas malo manj, je pa res da je trend padanja cene. Kje se bo ustavila še ne vemo, je pa res, da marca cena še ni bila nižja, aprila pa bo že, vendar le-ta ne bo izrazit. Direktorica Mlekarne Planika Anka Lipovšek Miklavič, je pojasnila, da se tudi v njihovi mlekarni, ki je v stoodstotni lasti kmetov, spopadajo s podobnimi težavami kot drugi mlekarji. Največji padec beležijo pri prodaji svežega konzumnega mleka, saj kupci trenutno raje posegajo po mlečnih izdelkih z daljšim rokom trajanja. »Zato več mleka sirimo, povečali smo namreč količine sira za blagovne rezerve, saj so zaradi razmer ostali brez drugih alternativ. Mleko sirimo v dveh izmenah, pri čemer s predpisanimi ukrepi skrbimo za zdravje našega majhnega kolektiva,« pojasni direktorica in doda, da z bližajočim se odhodom krav v planine, pričakujejo nekoliko olajšan pritisk na mlekarno.
Odkupne cene mleka za zdaj še niso bile spremenjene, če se bo situacija zaostrila, pa bo moral vsak nositi del bremena, je pojasnila. »Brez ran je v tej krizi ne bomo odnesli, želimo si le, da bi bile le-te čim manjše,« je dejala in dodala, da bodo v skupni promocijski akciji s preostalimi mlekranami v maju, sodelovali s svežim konzumnim mlekom. »Včasih smo se počutili osamljeni v prepričevanju kupcev, da je domače najboljše, danes pa se ta zavest počasi, vendar vztrajno krepi,« je sklenila.
Edino slovenski kupec lahko reši naše kmetijstvo
Sandra Turnšek, direktorica Mlekarne Krepko, v kateri odkupujejo izključno ekološko mleko od stalnih šestih velikih dobaviteljev s katerimi sodelujejo že od leta 2007, je povedala, da so 12. marca, ko so se zaprle šole in vrtci, oskrbujejo namreč praktično vse v Sloveniji, ostali s polno hladilnico že naročenih izdelkov. »Nemudoma smo zabeleželi skoraj 25-odstotni padec. Nato smo hitro ukrepali, pri čemer se je naša majhnost spet izkazala kot prednost, saj smo hitro vzpostavili spletno prodajo, velika prednost pred drugimi pa je bila, da smo že pred osmimi leti začeli s prodajo in dostavo na dom, kar se je v teh kriznih časih izkazalo za pravo trgovsko pot,« je pojasnila Turnškova. »Mleka šele bo preveč, kot pravi krizni časi za mlekarne šele prihajajo, ker imajo v tem času krave največjo mlečnost, posledično pa prihajajo obdobja, v katerih se ne konzumira toliko mleka in mlečnih izdelkov. Mi imamo vsako poletje, prav zaradi zaprtja šol in vrtcev, manjko prodaje, letos pa se je ta manjko začel že marca, kar pomeni, da smo v kar velikih težavah, kot tudi vse mlekarne v Evropi.«
Trudijo se, da bi bilo slovensko mleko porabljeno doma, zato zdaj pravi čas, da ljudje spet spoznajo vrednosti in prednosti slovenskih mlečnih izdelkov. »Edino slovenski kupec lahko reši slovensko kmetijstvo, pravi Turnškova in podarja, da odkupnih cen za ekološko mleko niso znižali niti za cent, odkupijo pa vse količine. »Če se bo evropski trend padca cen nadaljeval, bomo morali ukrepati, čeprav je nižanje odkupne cene zadnja stvar, ki se je lotimo.«
Izvozniki situacijo rešujejo s podporo slovenskih mlekarn
Janko Petrovič direktor Mlekarske Zadruge Ptuj pravi, da ukvarjajo s presežki mleka, ki jih v Sloveniji ne morejo prodati ali predelati. »Zmanjšal se je izvoz mlečnih izdelkov, zaradi pritiskov iz tujine pa je že jasno, da bo trg z mlekom utrpel hude posledice,« je pojasnil Petrovič, ki pravi, da nas glede na analizo Rabobanke čaka naslednjih kritičnih 12 mesecev. »Podatki s terena še niso zaskrbljujoči, saj kmetje (še) ne čutijo posledic posameznih ukrepov naše vlade. Ker sta plačilo in odkup mleka redna, niti ne vedo, kaj se dejansko dogaja, izvozniki mleka pa ne vemo kam jutri s 100 tisoč litri mleka in kam drug teden z 200 tisočimi litri od bistveno višjh količin mleka,« opisuje situacijo in dodaja, da vse tržne presežke odprodaja tedensko na spot-u po nizkih cenah.
Ptujska mlekarska zadruga intenzivno sodeluje z Ljubljanskimi mlekarnami ter s Pomursko mlekarno, kjer se sproti dogovajajo za odkup presežkov mleka. »Le-te bi bilo treba umakniti s trga, ampak ker ni politične volje, tudi ni rešitve,« pravi Petrovič in nadaljuje, da mleko poleg v Italijo in na Hrvaško, vozijo tudi izven EU, zgolj zato, da se znebijo presežkov, sicer lahko mleko le še zlijejo proč, kar pa že počnejo v ZDA, prejšnji teden tudi v Angliji. »Nastalo situacijo rešujemo s podporo slovenskih mlekarn, ki delajo vse kar je v njihovi moči, vendar ne moremo pa pričakovati, da bodo na svoja ramena prevzeli vsa bremena. Pri tem nam pomaga tudi široko razpredena mreža kupcev, ki se je v teh časih izkazala za veliko konkurenčno prednost,« je sklenil.