Kompostni hlevi še vedno ostaja ena od zanimivejših rešitev za nastanitev krav molznic. Gre za hlev z velikim, skupnim ležiščem, ki sestoji iz skupnega ležišča na različnih naravnih materialih – najpogosteje na sekancih in žagovini, ki so več kot le vpojna ležalna površina za vaše krave.

Nastilj namreč deluje kot vir ogljika oz. je v bistvu hrana za mikroorganizme. Strokovnjaki svetujejo, da pred odločitvijo o gradnji razmislite o nastilju za kompost. Predvsem o tem kje in po kakšnih stroških lahko pridobite stalno oskrbo z njim. Mešanica žagovine in lesnih sekancev še vedno ostaja »standard«, izključene pa niso niti druge alternative. Te sicer lahko zahtevajo pogostejše dodatke in povzročijo manj učinkovito kompostiranje. Zaželena je torej žagovina in drobni sekanci, zlasti tisti, pridobljeni iz mehkega lesa iglavcev in listavcev. V nekaterih državah zaradi visokih cen teh lesnih stranskih proizvodov uporabljajo tudi druge materiale, kot je na primer sesekljana slama. Pri uporabi slame je zelo pomembno, da je res drobno sesekljana, da jo mikroorganizmi lažje razgradijo, pri uporabi žagovine pa je treba upoštevati vrsto lesa.

Med postopkom kompostiranja mikroorganizmi razgrajujejo organske snovi, da proizvedejo ogljikov dioksid, vodo in toploto. V kompostnem hlevu so gnoj, urin in dodan nastilj viri bistvenih hranil, potrebnih za dobro kompostiranje.

Več svobode in udobja

Vsebnost vlage (in ne čas) določa, kdaj je treba kompostno površino dodatno nastlati. Strokovnjaki svetujejo optimalno vlažnost med 45 % in 55 %. Za hitro testiranje vlage vzamete pest kompostnega materiala in ga stisnete. Če ven prikaplja voda je kompost premoker, kar pomeni, da morate dodati več suhega materiala. Če material ob stisku ne oblikuje krogle pa je preveč suh, zato z dodajanjem nastilja počakate.  

Prednosti tega sistema reje lahko povzamemo na naslednji način: izboljšano počutje živali; manj poškodb okončin; večje udobje; enostavnejši hlev in manj potrebne opreme.

Število živali v čredi se lahko spreminja, vendar pa reja v kompostnem hlevu ne dopušča prav veliko teh nihanj. Smernice priporočajo 12 do 14 kvadratnih metrov na kravo (črno-bele pasme). Krave manjšega okvirja zahtevajo manj prostora. Vsekakor pa se je treba izogibati prenatrpanosti, ki povzroča več vlage, umazane krave in zdravstvene težave ter obolenja vimena. Zato pri načrtovanju hleva, upoštevajte največje število živali in ne povprečja, ter s tem zagotovite ustrezen prostor skozi vse leto.

Kompost potrebuje kisik

Gostota živali v hlevu je poleg pasme, odvisna še od podnebja območja, prisotnosti ali odsotnosti prisilnega prezračevanja v kompostnem delu, razpoložljivosti zunanjih površin za živali (pašniki) in blatnega hodnika, ki se jasno razlikuje od kompostnega dela za počitek. Pregled literature, ki se nanaša predvsem na kompostne hlevi v Evropi in Združenih državah Amerike, razkriva veliko razlikovanje med prostorom, ki ga kmetje namenijo kravam na skupnem ležišču. Tako se površine razlikujejo med majhnimi (7 do 8 m² po kravi), večjimi od 10 do 15 m² po kravi, do izjemno velikih površin od 20 do 30 m² po kravi.

Proces aerobnega kompostiranja zahteva kisik. Ustrezen pretok zraka ni pomemben le za zdravje in udobje krav, temveč tudi za dovajanje zraka. Načrtovanje hleva z odprtimi stranskimi stenami in ventilatorji zagotavlja naravno in mehansko prezračevanje. Pravilno prezračevanje pa zagotavlja, da imajo mikroorganizmi dovolj kisika, ki je bistven za pravilno kompostiranje.

Vsakodnevno kultiviranje brez izjeme

Omejevanje zraka, ki je mikroorganizmom na voljo, lahko zmanjša ali ustavi kompostiranje. Kultiviranje komposta, ki se običajno izvaja s traktorskim kultivatorjem, dvakrat na dan (brez izjeme), je prav tako bistvenega pomena za uspeh kompostiranja. Da bi zagotovili ustrezen dovod zraka, je treba redno kultivirati zgornje plasti nastilja. Vsaj 15 do 30 cm globoko, odvisno od skupne globine komposta.

Kompostni hlev kravam nudi več prostora, in udobja, lahko pa tudi zmanjšajo stroške skladiščenja gnoja ter prihranijo pri delu.

Takšni hlevi potrebujejo izjemno dobro prezračevanje (izmenjavo zraka). Številni imajo zato helikopterske ventilatorje, ki pihajo zrak na kompost in pomagajo sušiti ležalno površino. Če imate del leta živali na paši, je kompostni hlev še sprejemljivejši, saj se zmanjša obremenitev komposta.

Glede na raziskave je kompost učinkovita rešitev, saj zmanjšuje negativne vplive na okolje in povečuje udobje krav, kar se odraža v izboljšani prireji mleka in zdravju krav. Poleg tega pa zadržuje izpuste CO₂, metana in amonijaka ter tudi didušikovega oksida (N₂O).

Reja krav molznic v kompostnem hlevu tako zasleduje smernice SKP, saj pripomore k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter zmanjšuje vplive toplogrednih plinov. Reja v teh hlevih hkrati tudi izboljšuje počutje, čistočo živali ter zdravje okončin. Nudi počitek v naravnih in neomejenih položajih, znatno zmanjšuje šepavost ter povečuje dolgoživosti krav, z izboljšano produktivno sposobnostjo, zato lahko dodamo, da nedvomno zasleduje tudi cilje SKP o dobrobiti rejnih živali (Uredba o intervenciji dobrobit živali ).