Kmetija Kuštrin se nahaja v vasi Pečine na Šentviški planoti, na 600 metrih nadmorske višine. Na kmetiji se ukvarjajo z rejo krav molznic in vzrejo plemenskih telic. Tomaž, ki danes vodi kmetijo, je star 32 let. Po zaključenem trilet­nem študiju živinoreje na Biotehniški fakulteti se je odločil za zaposlitev, nato pa je leta 2019 prevzel domačo kmetijo. »Ob prevzemu smo imeli 22 krav in nekaj telic za nadaljnjo rejo. Odločitev zanj pa ni bila lahka. Dolgo sem tehtal med možnostjo nadaljevanja kmetovanja ali iskanjem druge službe. A ker me je delo na kmetiji vedno veselilo, je na koncu odločitev padla v prid kmetijstva.«

Leta 2019 je uspešno kandidiral na razpisu za mladega prevzemnika v okviru SKP. S pridobljenimi sredstvi je moderniziral del kmetijske mehanizacije. Že pred prevzemom pa se je zavedal, da bo treba preurediti zastarel hlev na priveze, v katerem je bilo prostora za 12 krav, z dodatnimi prilagoditvami pa še za 10. Takratni pogoji so bili namreč daleč od optimalnih, saj so bile krave v hlevu natrpane, ročnega dela je bilo ogromno, čiščenje in vzdrževanje higiene pa zahtevno. Gradnja novega hleva je bila zato nujna.

»Kot vsak rejec sem si tudi sam želel popolnoma nov hlev na novi lokaciji, a sem hitro spoznal, da to ne bo izvedljivo. Zaradi dolgih postopkov, kot sta sprememba občinskega prostorskega načrta in pridobitev gradbenega dovoljenja, bi lahko preteklo desetletje, preden bi projekt lahko realiziral. V tem času bi bil prisiljen vztrajati pri zastarelih razmerah ali celo opustiti kmetovanje. Zato sem se odločil za predelavo obstoječega hleva in postopno rekonstrukcijo in s tem omogočil nadaljevanje dela na kmetiji.«

OD NAČRTA DO IZVEDBE

Tomaž je imel nekaj sreče, saj je bilo poleg starega hleva dovolj gradbene parcele za gradnjo novega dela hleva za krave molznice. »Ta je zasnovan tako, da ga lahko po potrebi razširimo, če se odločimo za povečanje črede. Čeprav sem rekonstruiral hlev, težko rečem, da je bila gradnja zato bistveno cenejša. Dokumentacija in načrti so dragi ne glede na način gradnje, poleg tega tudi ureditev in oprema hleva nista poceni. Res pa sem nekaj prihranil pri komunalnem prispevku, saj sta elektrika in voda že bili na lokaciji, kar je predstavljalo določeno prednost.«

Kljub temu rekonstrukcija prinaša svoje izzive, saj je treba zasnovo vedno prilagoditi že obstoječi strukturi. »To pomeni, da ne moreš povsem v celoti uresničiti svojih želja. Zame pa je bilo ključno, da hlev zgradimo in vselimo čim prej.« Osnovna idejna zasnova novega hleva je nastala v Tomaževi diplomski nalogi z naslovom Rekonstrukcija hleva za krave molznice in mlado živino. V nalogi je analiziral trenutno stanje na kmetiji ter predstavil predloge za preureditev obstoječega hleva, ki bi živalim omogočil večje udobje, hkrati pa olajšal delo družinskim članom.

»V januarju 2021 smo se prijavili na 16. javni razpis za podukrep 4.1 za novogradnjo hleva za 40 krav molznic. Ker smo želeli naložbo razdeliti na obvladljive dele, smo se najprej osredotočili na gradnjo novega hleva za molznice. Vanj smo nato preselil krave in začeli z rekonstrukcijo starega dela. Sistem za molžo smo v tistem času prilagodili tako, da smo iz obstoječega mlekovoda uredili začasno molzišče. Poskrbeli pa smo tudi za urejen prostor za teličke in telice.«

Načrtovanje in gradnja sta potekala v času korone, ko so se cene materialov močno zvišale. »Občasno me je zajel dvom, ali se sploh splača nadaljevati, a je ključna očetova spodbuda za nadaljevanje prišla ob pravem času. Vztrajaj in dokončaj ali pa pusti vse skupaj – druge priložnosti mogoče ne boš imel, je rekel. Odločil sem se tvegati. Vzel sem kredit in začeli smo z gradnjo.«

ROBOTIZACIJA, ENERGETSKA UČINKOVITOST IN DOBROBIT ŽIVALI

V letu 2021 je bil objavljen 20. javni razpis za podukrep 4.1, ki je omogočal naložbe v hlev, sušilnico, trajne nasade in kmetijsko mehanizacijo. »V okviru tega smo izvedli rekonstrukcijo starega dela hleva, kupili robot za molžo ter uredili majhno mlekarno, pisarno, strojnico, prostor za robota in prostore za telice ter mlado živino. Poleg tega smo investirali v nakup gorske kmetijske mehanizacije, kar je bilo ključno za izboljšanje dela na zahtevnem hribovskem terenu.«

Oba razpisa je v lanskem letu uspešno zaključil – dokončal je vse projekte in pridobil potrebno uporabno dovoljenje. Po vrnitvi kratkoročnih kreditov pa se je lani odločil za prijavo na 30. javni razpis v okviru operacije Naložbe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva. V tem projektu so se lotili še izvedbe sončne elektrarne, nakupa robota za čiščenje rešetk ter cisterne za nizke izpuste gnojevke s cevnim sistemom.

»V letošnjem letu načrtujemo še montažo sistema za krmljenje mu-line slovenskega proizvajalca. Gre za enostaven in energijsko varčen sistem, ki deluje na tračnicah. Z njim bom prihranil uporabo enega traktorja, ki ga trenutno potrebujem za krmilno-mešalno prikolico, in tako zmanjšal porabo nafte.« Montažo pričakuje zgodaj spomladi, sistem pa bo živali samodejno krmil večkrat na dan, kar bo povečalo konzumacijo krme, zmanjšalo prebavne težave ter znatno razbremenilo delovne in časovne zahteve. Z njim načrtuje optimizacijo dela, izboljšano dobrobit živali in učinkovitost kmetije, zato se iskreno veseli uvedbe te rešitve.

MLEKARNA PLANIKA, KLJUČNA ZA OBSTOJ KMETIJSTVA V POSOČJU

Glavni komponenti obroka za molznice sta travna silaža in seno. Dokupujejo koruzo in ječmen v zrnju, v obrok pa dodajajo še melaso ter vitaminske in beljakovinske komponente. Krave v robotu za molžo prejmejo še dodatno močno krmo, pri snovanju obroka za molznice pa sodelujejo s svetovalci za prehrano iz KGZ Nova Gorica.

»Povprečna mlečnost po kravi molznici znaša 7200 litrov v standardni laktaciji. Pri črno-beli pasmi je mlečnost višja, okoli 8200 litrov, pri rjavi pa nekoliko nižja. Čreda je mešana, vendar prevladujejo rjave krave. Rjava pasma je odlična zaradi izjemne kakovosti mleka, ki ima bistveno višjo vsebnost maščob in beljakovin. Če primerjamo ekonomiko, rjava krava s 7000 litri mleka doseže podoben ekonomski učinek kot črno-bela s 7800 litri. Vsebnost v mleku na naši kmetiji znaša 3,5 % beljakovin in 4,2 do 4,3 % maščobe.«

Mleko prodajajo prek Kmetijske zadruge Tolmin v Mlekarno Planika Kobarid. Odkupne cene so stabilne, približno 50 centov na liter, plus davek, z dodatnim letnim poračunom za uspešnost. »Ta stabilnost je velika prednost, saj omogoča lažje načrtovanje naložb. Nihanja so negotova in za rejce tvegana. Kot rejci pa se moramo zavedati, da pridelujemo kakovostno mleko, a hkrati razumeti, da mlekarne ne moremo preveč obremenjevati ali od nje celo preveč pričakovati.«

ZA MLEKARNO POSNOSNO STOJIJO KMETJE

»Če v Posočju ne obdržimo Mlekarne Planika Kobarid, bo kmetijstvo tu zamrlo. Zaradi oddaljenosti in zahtevnega dostopa je vprašanje, ali bi se katera druga mlekarna zanimala za odkup našega mleka. Zato sta za nas ključnega pomena Mlekarna Planika in KZ Tolmin, ki zagotavljata tudi dostavo krmil in repromateriala v naše odročne hribe.«

»Planika je blagovna znamka, za katero ponosno stojimo kmetje, ki se trudimo pridelati vrhunsko mleko. Na kmetiji imamo skupaj 53 hektarjev travnikov, pri čemer je pet do šest hektarjev pašnikov, ostalo kosimo. Nekateri travniki so enokosni, lepše parcele pa pokosimo tri- do štirikrat na sezono. Gozdnih površin imamo zelo malo.«

V zadnjih letih so na kmetiji povečali obseg površin, saj načrtujejo dvig mlečnosti. V prihodnosti bodo travnike dosejevali z namenom pridelave čim več beljakovin in energije iz travinja.

»Na žalost se v našem območju veliko kmetij opušča. Lahko rečem, da sem eden mlajših prevzemnikov, novih je zelo malo. Veliko kmetij vodijo starejši, in upam, da se bodo našli nasledniki, ki bodo nadaljevali tradicijo.«

Kmetija leži na območju z omejenimi dejavniki za kmetovanje. Večina zemljišč je strmih in razgibanih, zato niso primerna za njive. Parcele so razpršene na nadmorskih višinah od 400 do 850 metrov. Travnikov je veliko, a so skoraj vsi strmi, zato je pri njih ročna kosilnica nepogrešljiva. »Vajeni smo, da pokosimo tudi okoli drevja in vse obronke, saj imamo radi urejeno okolico.« Načeloma pridelajo dovolj krme, če pa je primanjkuje, pa so jo tako kot drugi prisiljeni kupiti.

SODOBEN HLEV V HRIBIH

Vse delo na kmetiji opravijo v družinskem krogu, še posebej košnjo. Tomaž je edini zaposlen na kmetiji, njegova dolgoletna partnerka je zaposlena kot učiteljica na bližnji šoli. Starša kljub upokojitvi še vedno pomagata, kolikor lahko, v veliko pomoč pri košnji in paši telic pa je tudi očetov brat.

Tomaž pravi, da je treba v kmetijstvu stvari kdaj preprosto potisniti naprej, tudi če na trenutke ni vse rentabilno. Ključno je, da pod črto nekaj ostane, sicer ne moreš vlagati in se razvijati. Po njegovih besedah je prireja mleka rentabilna, a se hkrati se sprašuje, kako bi v teh hribih shajal brez pomoči in subvencij. Iskreno prizna, da brez sredstev, pridobljenih na javnih razpisih, kmetija ne bi tako hitro napredovala od njegovega prevzema. Izkupiček od prodaje mleka preprosto ne bi zadostoval za tak obseg ali hitrost razvoja.

ŽIVALIM PRIJAZNA REKONSTRUKCIJA HLEVA

»Zato pa je ključno, da rejci, ki se odločijo za gradnjo, objekt čim prej postavijo in začnejo obračati kapital. Če gradiš leta in leta, v resnici nič ne narediš. Prav tako nisem navdušen nad dolgoročnimi krediti, ker nikoli ne veš, kaj te lahko vmes doleti,« pojasni Tomaž in doda, da prisega na zmernost in premišljene odločitve.

Rekonstrukcija hleva je bila načrtovana tako, da je kar najbolj prijazna živalim, omogoča učinkovito delovno storilnost in je bila zasnovana ekonomično. Pri gradnji so uporabili veliko lesa.

Pri načrtovanju hleva je Tomaž preigraval različne možnosti in dolgo razmišljal tudi o reji krav molznic na kompostu. A se je hitro zavedel težav s pomanjkanjem slame in lesnih sekancev, saj na kmetiji nimajo veliko gozda. Odpadel je tudi globoki nastilj, zato so se odločili za ležišča in rešetke.

Sprva je razmišljal o polnih tleh in pehalih, vendar je tudi to misel opustil zaradi že obstoječe gnojne jame. Na blatni hodnik so zato namestili rešetke. Te so obložene z gumami, da ne drsijo. Krave so zadovoljne, s pojatvami ni težav, problem je le, da nekatere krave raje ležijo kar na rešetkah. »Malce jih priganjam, malce pa pustim, ker jim očitno tam ustreza,« pravi Tomaž, čeprav priznava, da so zaradi tega nekoliko bolj umazane.

»Mogoče malenkost obžalujem, da se nismo odločili za globoke ležalne bokse, ker bi bili verjetno udobnejši. Ampak potem bi potreboval separator za separacijo gnojevke, to pa bi splet prineslo dodatne stroške,« pojasni. Ležalni boksi so opremljeni z debelo peno, ki jo dodatno nastiljajo, da je živalim čim bolj udobno.

PRIHODNOST PRIREJE MLEKA V HRIBOVITEM SVETU

V robotu se molze 35 krav. Z robotom je Tomaž izjemno zadovoljen kljub začetnemu strahu pred morebitnimi visokimi stroški vzdrževanja. »Pred nakupom sem prejel različne informacije – nekateri so govorili o visokih stroških, drugi o nizkih. Na koncu sem se odločil, da poskusim, saj če so stroški nekje vmes, jih bo mogoče obvladovati. Zaenkrat so stroški vzdrževanja zmerni, a mene vedno zanima dolgoročni pogled, predvsem desetletno povprečje, ki ponudi realno sliko.

Ob pomoči robota lahko osnovna opravila v hlevu izvedem sam, s čimer razbremenim starše, ki so prej pomagali pri molži. Ko imaš zaposlenega delavca ali celo dva, se ekonomika bistveno spremeni. Robot vsekakor stane manj kot človeška delovna sila, zato je ta investicija smiselna,« meni.

EKONOMIČNEJŠI OBROK

Prehod krav na molžo iz mlekovoda na robota je bila presenetljivo hitra in enostavna. »Starejše krave niso imele težav pri nameščanju enot, le nekatere so zadržale mleko, kar smo morali preverjati. Krave so se hitro navadile na novo rutino, prav tako tudi telice. Prvi dan smo v hlevu preživeli skoraj ves čas, a že tretji dan je večina krav (približno 70 %) sama odšla na molžo. Povprečen obisk robota je 2,9-krat na dan, kar je dober rezultat, seveda pa ima robot še rezerve za večjo obremenitev.«

Mlečnost se do sedaj še ni bistveno povečala, a pričakuje, da se bo to sčasoma zgodilo. »Prilagodili smo obrok, da je bolj ekonomičen in tako z manj močne krme, pridobimo enako količino mleka. Na tem področju vidim še rezerve, vendar ne želim povečevati porabe kupljenih krmil. Osredotočiti se moram na izboljšanje kakovosti osnovne krme, predvsem travne silaže in sena.«

Ob tem izpostavi največji izziv pri pridelavi kakovostne osnovne krme. »To je jelenjad, ki popase dosejane travnike in prenaša zajedavce. Zaradi velikih čred jelenjadi se pri pašnih telicah in celo pri kravah v hlevu pogosteje pojavljajo zajedavci, zato jih moramo redno tretirati. Število jelenjadi je nedvomno ušlo izpod nadzora, zato bi bilo nujno treba vzpostaviti ravnotežje v naravi.«

ISKANJE RAVNOVESJA MED STROŠKI IN UČINKOVITOSTJO

Travno silažo shranjujejo v bale, saj zaradi strmin in majhnih parcel ni mogoče naenkrat spraviti večjih količin krme v silose. »Za nas se bale najbolje obnesejo. Pri spravilu sena uporabljamo gorsko mehanizacijo, med drugim ročno kosilnico in potisni zgrabljalnik. Seno večinoma dosušujemo v sušilni napravi, ki zagotavlja boljšo kakovost voluminozne krme za teličke in telice.«

Pri selekciji črede daje poudarek nizkemu številu somatskih celic in dolgoživost krav. Tomažev cilj je, da krave v reji zdržijo vsaj pet laktacij. Trenutno povprečje znaša 3,5 do 4 laktacije, vendar imajo v čredi tudi kravo, ki pričakuje že deveto tele, in eno kravo v sedmi laktaciji. »Te dolgožive krave so večinoma rjave pasme, čeprav opažam, da je selekcija rjavih krav preveč usmerjena v mlečni tip, kar zmanjšuje njihovo robustnost.«

Telice uporabljajo za obnovo črede, nekaj pa jih križajo z limuzinom zaradi boljše prodaje telet. »Če bi danes še enkrat gradil hlev, bi že v idejno zasnovo vkomponiral sistem za krmljenje mu-line in zmanjšal velikost krmilne mize, s čimer bi pridobil več prostora za telice. Trenutna krmilna miza je bila namreč velik strošek zaradi uporabe betona, poleg tega pa zavzame preveč prostora.

»Rekonstrukcija hleva, z roboti in okolico je znašala 500.000 evrov, kar ocenjujem kot zmeren strošek. Večji hlevi so običajno bolj ekonomični, a pri načrtovanju je pomembno upoštevati stroške na ležalno mesto, ne na celoten hlev. Naš hlev ima sedaj 44 krmnih mest, kapaciteta za gnojevko (900 m³) pa bi zadoščala tudi, če bi kdaj v prihodnosti povečali število krav,« pove Tomaž, ki tudi v prihodnje načrtuje dobro sodelovanje z zadrugo in mlekarno ter povezovanje z drugimi kmeti za boljšo prihodnost kmetijstva.