Po različnih slovenskih regijah kmetje odkrivajo polja z neoplojeno oz. sterilno koruzo, in sicer pri le enem hibridu P9911 Corteve Agriscience. Na prvi pogled koruza izgleda brez posebnosti, pri odstranitvi ličja pa se razkrije, da je na storžu le nekaj zrn. Vzroki za slabo oploditev še niso raziskani, poleg tega pa s siliranjem in krmljenjem silaže iz neoplojene (sterilne) koruze v Sloveniji nimamo izkušenj, pravijo na Kmetijskem Inštitutu Slovenije. Živinorejci so do sedaj našteli nekaj več kot 200 hektarjev s sterilno koruzo, ki se pojavlja po vsej državi. Zanimivo pa je, da hibrid ni vsesplošno sterilen, saj mnogi poročajo o povsem dobrem posevku s polnimi storži istega hibrida. Kaj se je torej zgodilo pri drugih pridelovalcih?

Na Cortevi so za Kmečki glas pojasnili, da je P9911 vodilni silažni hibrid koruze v naši državi. »Posebej je bil selekcioniran za Slovenijo in sosednje regije in še vedno dosledno izkazuje stabilnost v različnih rastnih razmerah. Uspešno se goji na nekaj tisoč hektarjih v Sloveniji.« Hibrid naj bi bil izjemno toleranten na sušo, zagotavljal rekordne pridelke zrnja in izjemno kvalitetno silažo. Celo živinorejci, ki se soočajo z izpadom pridelka, priznavajo, da ta hibrid do letos še ni razočaral. Na Cortevi pravijo, da to poletje zaznamujejo ekstremne vremenske razmere. »Močna vročina, suša v kritičnem obdobju opraševanja in škoda zaradi toče so povzročile posamezne težave z opraševanjem v posebnih pogojih. Kljub tem izzivom mnogi kmetovalci še naprej poročajo o zadovoljstvu s svojim pridelkom,« so sporočili s podjetja.

Oškodovani rejci se s tem ne strinjajo, posebno zato, ker sta med njimi dva, ki sta na isto njivo sejala lansko in letošnje seme hibrida P9911. Letošnja koruza ima prazne storže, lanska pa polne, in to pri enakih vremenskih pogojih, obdelavi tal in gnojenju. Pridelek lanskega hibrida v povsem enakih vremenskih pogojih je dober, zakaj je torej pridelek letošnjega hibrida slab? To vprašanje ostaja brez odgovora. Lastnosti sterilne koruze so namreč razmeroma slabo raziskane, tudi nekaj tuje literature navaja, da je določitev natančnega vzroka te težave izjemno težka.

Prazni storži, velike težave

Živinorejec Denis Hrga iz Juršincev, predsednik društva rejcev govedi črno-bele pasme, je povedal, da so koruzo sejali dvakrat: kot normalno setev in pozno setev v ljuljko. Obakrat je posevek s storži brez zrnja. Na Cortevi pa so mu pojasnili, da je koruza obakrat doživela stres in zato ni oplojena. »Kot pravijo v podjetju, je to normalno in pogosto dogajanje po Evropi, letos se je to pač zgodilo pri nas zaradi visokih poletnih temperatur in posledično stresa, ki ga je utrpela rastlina. »Na kmetiji imamo na 30 hektarjih koruzo s storži brez zrnja, kar je popoln izpad. Rezultati opravljene analize vzorcev te koruze, ki smo jih poslali v Nemčijo, so zelo slabi, na nivoju trave slabše kakovosti, kar pomeni, da bomo morali koruzno zrnje ali šrot dokupiti in konkretno prilagoditi in uravnotežiti obrok za krave molznice, predčasno pa bomo morali prodati nekaj bikov.« Hrga razmišlja, da je ta pojav s sterilno koruzo izjemno nenavaden in iskreno dvomi, da je vreme edini možni razlog.

Na kmetiji Zajc iz Litije so ta hibrid sejali trikrat. Prvikrat je bil posevek v redu, drugič nič več, tretjič pa so storži brez zrnja. »Ko je koruza cvetela, ni bilo nalivov ali toče, ki bi preprečevali oprašitev,« je povedala Barbara Zajc, prav tako živinorejka, ki je ta hibrid sejala na 7-hektarski njivi. Zanimivo je, da je drug hibrid istega zrelostnega razreda, sejan na sosednji njivi, obrodil lep posevek s polnimi storži. Na litijskem koncu je po zbranih podatkih več kmetov, ki so utrpeli gospodarsko škodo zaradi izpada pridelka.

O enakih primerih so javili še kmetje iz Oplotnice, Ormoža, Litije, Domžal in drugih krajev. Strinjajo se, da gre v tem primeru za katastrofo in veliko izgubo za povprečno družinsko kmetijo. Menijo, da bi morala Corteva ukrepati, raziskati seme in vsaj delno ublažiti gospodarsko škodo, ki so jo utrpeli.

Sterilna koruza povzroča veliko gospodarsko škodo

Karmen Sadek Pučnik, direktorica Kmetijske zadruge Slovenska Bistrica, je pojasnila, da se je na njihovo zadrugo obrnilo šest kmetov, ki so pri njih kupili hibrid P9911. Skupno gre za 60 hektarjev, vendar je številka verjetno višja, saj še niso vsi preverili stanja na terenu. »Eden od kmetov nam je vrnil seme, ki je ostalo od setve, mi pa ga bomo drugo leto posadili ter testirali. Corteva trdi, da so vzrok za sterilno koruzo ekstremni vremenskih pogoji, s čimer se ne morem strinjati. Poleg tega pa je bil na našem območju ta hibrid sajen v razponu enega meseca, torej koruza v času oploditve verjetno ni bila ves čas v ekstremnih vremenskih pogojih. Če je res krivo vreme in je posledično oplodnja slaba, je rastlina še vedno oplojena, a ima manj zrnja. Sedanji primer pa je daleč od tega, saj so storži prazni. Naše področje je izrazito živinorejsko in takšen izpad pridelka za rejce predstavlja katastrofo. Zavarovalnice se v to ne bodo vključile, saj so pri enakih pogojih drugi hibridi dobro obrodili, prodajalci hibrida P9911 pa krivijo vremenske pogoje. Oškodovani so pretežno mlekarji, ki potrebujejo kvalitetno krmo za molznice, zdaj pa so ostali brez silaže, ki je po analizah kot slama, brez prave hranilne vrednosti. To je ogromna škoda in velik dodaten strošek, glede na to da v prireji mleka ni velike dodane vrednosti.«

Na Agenciji RS za okolje so pojasnili, da leto 2024 zagotovo izstopa po nadpovprečnih temperaturah. »Letošnji julij je bil 14. zaporedni mesec s pozitivnim temperaturnim odklonom glede na primerjalno obdobje 1991–2020. Tako dolgega niza nadpovprečno toplih mesecev vsaj od leta 1950 še ni bilo. Tudi avgust bo nadpovprečno topel. Julija je odklon temperature zraka znašal 2,5 °C, zaradi česar je to najtoplejši julij vsaj od leta 1950.«

Nadalje so pojasnili, da so nadpovprečne temperature in s tem povezano visoko izhlapevanje ter sušni in vročinski stres zagotovo vplivali tudi na kmetijsko proizvodnjo, predvsem na rastline s plitvim koreninskim sistemom. Padavin v letošnjem letu ni bilo malo, so pa bile precej neenakomerno razporejene. Veliko padavin je padlo v kratkem času, zaradi česar jih tla niso uspela absorbirati, temveč so odtekle. Problem je tudi, kadar padavine padejo na suha, zaskorjena tla, ki prav tako slabo vpijajo vodo. Če pogledamo vse mesece letošnjega leta, je glede na dolgoletno povprečje najmanj padavin padlo v juliju, ko je kazalnik višine padavin znašal 84 %. S tem je letošnji julij uvrščen v tretjino najmanj namočenih julijev od leta 1950. Predhodna dva meseca sta imela nadpovprečno količino padavin. Julijska slika višine padavin po Sloveniji je zaradi konvektivne narave precej raznolika. Zahodna in južna Slovenija sta prejeli podpovprečno količino padavin, prav tako Kamnik z okolico, Posavsko hribovje, Pohorje in Kozjak ter skrajni severovzhodni del Slovenije. Relativno najmanj padavin je padlo v okolici Nove Gorice in v pasu ob južni meji s Hrvaško, kjer je kazalnik padavin tudi pod 20 % (npr. Koper 19 %). Relativno največ padavin je padlo v Karavankah, Velenjski in Celjski kotlini, v Halozah in delu Slovenskih goric, kjer je kazalnik padavin segel tudi nad 180 %.

»ARSO je potrdil ekstremne vremenske razmere, brez pojasnila pa za zdaj ostaja vprašanje, zakaj je imel med vsemi drugimi hibridi zaradi vremenskih razmer težavo le hibrid P9911?«

Kmetje kritizirajo podjetje zaradi ignoriranja težav

»Tudi pri nas smo prodali veliko semena hibrida P9911, saj gre za enega najbolj prodajanih silažnih hibridov. S terena prihajajo mešane informacije, saj imajo nekateri kmetje odlične pridelke tega hibrida, drugi pa so povsem brez zrnja koruze. Po zbranih podatkih naj bi šlo za splošen problem, ne glede na to, kdaj je bil hibrid sejan. Seme je nedvomno imelo vse potrebne certifikate in je normalno kalilo, rastlo in zrastlo, na koncu, ko bi se morala koruza oploditi, pa se ni,« je povedal direktor Mlekarske Zadruge Ptuj Janko Petrovič. Priznava, da se v svoji nekdanji 15-letni karieri dela v semenarstvu s podobnim primerom še ni srečal. »Nikjer, niti po tujini nisem videl popolnoma sterilne koruze. Obstaja nenormalna oplodnja, ko je prazen vrh ali pol storža, po eni strani slaba oplodnja in podobno, vendar je vedno vsaj nekaj oplojenega. V tem primeru pa gre za dobesedno sterilno klasno vreteno s tu in tam kakšnim zrnjem, kar je resnično neobičajno.«

Po do sedaj zbranih podatkih ter sporočilih številnih kmetov predstavniki Corteve v pogovorih menijo, da se tovrstne stvari pač dogajajo. Kmetje naj bi razmišljali tudi o resnejši organiziranosti, celo skupinski tožbi, ob zavedanju, da v bitki z multinacionalko ne bo šlo zlahka.

Čeprav se morebiti zdi skupno število hektarjev, na katerem imajo kmetje izpad pridelka, zanemarljivo, je položaj, v katerem so se znašli posamezniki, nezavidljiv. Kmet, ki je ostal brez 25 hektarjev koruze, bo moral verjetno kupiti vsaj 200 ton ali več koruze, kar ga bo stalo najmanj 30.000 evrov. Nepotreben strošek za že tako zadolženega kmeta, ki po vsej verjetnosti že tako ali tako komaj pokriva stroške prireje. To je velika gospodarska škoda, ker od te dejavnosti kmetje živijo.

Kmetje sicer pravijo, da P9911 genetsko in na splošno ni slab hibrid, vendar se sprašujejo, če vendarle obstaja možnost, da se je težava pojavila v semenski proizvodnji. Je morebiti kriv nov insekticid, s katerim so letos tretirali seme koruze? Insekticid proti talnim škodljivcem je preverjen, učinkovit in ima vsa dovoljenja. Kako pa učinkuje na seme? Ali lahko povzroča sterilen pelod na koruzi? Precej vprašanj še čaka na odgovore in pojasnila, do takrat pa so kmetje – tako kot vedno, na žalost prepuščeni sami sebi in lastni iznajdljivosti. In če Corteva res ostaja zavezana podpori kmetovalcem in zagotavljanju rešitev, ki obravnavajo izzive spremenljivih podnebnih razmer, kot so zapisali v sporočilu za Kmečki glas, naj to čim prej dokaže pri oškodovanih kmetih.