Nekateri rejci zato spomladi ne bodo redili piščancev za prodajo, predvsem so med njimi tisti, ki večino krme dokupujejo. Pravijo namreč, da je njen nakup postal občutno predrag ter s tem povzročil nerentabilno rejo. Zato nas je zanimalo, kako se s trenutno situacijo spopadajo kooperanti in kako rejci piščancev, ki njihovo meso tržijo neposredno na kmetijah. Vprašali smo jih po spremembah, ki so jih morebiti uvedli, in njihovih vplivih na rejo. Imajo zato manj turnusov in kako piščance krmijo? So recepturo zavoljo pocenitev prilagodili ali je ta ostala nespremenjena, in, ali dosegajo kaj višjo ceno za prodane piščance glede na to, da se draži tudi piščančje meso v trgovinah?

Mladi piščančjerejec Adrijan Galjot iz Lahovč pri Cerkljah na Gorenjskem je že zelo zgodaj prepoznal rastoče zahteve na trgu in z gospodarno rejo piščancev ustvaril uspešno dejavnost. Pred nekaj leti je načrtoval ter postavil trgovino na kmetiji in registriral novo klavnico za klanje piščancev, vse meso pa proda neposredno na kmetiji. Povedal je, da zaenkrat prodaja poteka normalno. V zadnjih letih so na kmetiji še povečali število kupcev, poizkušajo pa zajeti še širši slovenski trg. Kot je povedal, je v zvezi s tem vsa komercialna dela, kot so zbiranje naročil, promocije in oglaševanja, prepustil svoji partnerici, sam pa trenutno ves čas namenja gradnji novih štirih hlevov za perutnino.

  “Višina stroška energije nas je kar presenetila, predvsem v zimskem času, ko moramo intenzivneje ogrevati in prezračevati hleve. Lahko pa povem, da smo si uspeli priskrbeti zadostne zaloge goriva za ogrevanje po lanskoletnih jesenskih cenah, nove pošiljke goriva pa naročamo vnaprej za en do dva meseca. Z novimi hlevi predvidevamo, da se bo strošek ogrevanja zmanjšal,” je zaupal Adrijan.

“NITI GRAM HRANE NI ZA STRAN!”

S podražitvami krme se je piščančjerejec soočil že v lanskem letu. “Temu smo se prilagodili tako, da smo precej povečali pridelavo domačih žit. To nas je pripeljalo do sistema, pri katerem je naša odvisnost od dokupljene krme čim manjša. V novi sezoni nameravamo odstotek doma pridelanih žit še dodatno povečati in postati samooskrbni na tem področju. S tem pa bomo hkrati zagotovili tudi pravega domačega piščanca, krmljenega s povsem doma pridelano krmo,” pojasni in doda, da so osnovna načela vzreje piščancev sicer v vseh rejah enaka, vendar se domače reje kljub temu razlikujejo, predvsem v krmi, odvisne so tudi od želja strank.

Kot nam še zaupa, je cene piščancev in izdelkov v trgovini do sedaj podražil dvakrat. Prvič krat za 13 % in drugič za 30 % pri določenih izdelkih, s čimer pa redni kupci niso imeli težav. “Je pa res, da kupci kupujejo veliko bolj premišljeno, kar je tudi prav,” priznava in doda: “Niti gram hrane ni za stran!”

V nadaljevanju pojasni, da bodo, če se bo trend dvigovanja cen nadaljeval, primorani svoje cene še dvigniti. Ob tem pa izpostavi predvsem ceno embalaže, ki se precej konkretno draži.

“Lahko rečem, da imamo zaradi neposrednega trženja nekoliko prednosti, saj lahko sami določamo ceno in nismo vezani na pogoje trgovcev. To je vsekakor določena dodana vrednost dopolnilnih dejavnosti.”

“Trenutno redim med 1200 in 1500 piščancev. Glede na trend in povpraševanje nameravam rejo povečati, letos pa bom imel, če bo vse po sreči, 30 turnusov.” Kot pravi, bo s tem tempom tudi nadaljeval. “Ustavil se ne bom, verjamem pa, da se bom moral verjetno prilagoditi. Kaj in kako, pa še ne vem, to bo pokazal čas,” je odločen Adrijan, ki pripravlja tudi novo “kampanjo” z naslovom “Niti gram hrane ni za stran”, s katero bodo na kmetiji kupce spodbujali, da se vse dele piščanca lahko porabi na zdrav in okusen način. “S tem lahko zmanjšamo količino zavržene hrane in preprečimo lakoto,” sklene Adrijan, ki se zaveda, da se trend rasti povpraševanja po domačih piščancih kljub vsemu nadaljuje.

UVOZ KRME NI PREKINJEN

“Po začetku vojne v Ukrajini se je med rejci Perutnine Ptuj prebudila zaskrbljenost, saj je lastnik podjetja MHP, ki je kupilo PP, Ukrajinec,” je uvodoma povedala Tinka Meško iz Vičancev, ki prihaja z družinske kmetije Meško, na kateri se skupaj z možem Romanom in njegovimi starši poleg prireje mleka in pridelave česna ukvarjajo tudi s kooperativno rejo piščancev brojlerjev za Perutnino Ptuj (PP) – linija Natur Premium, živalim prijaznejša reja z izpusti. “Na srečo se je izkazalo, da je bila prvotna skrb odveč, saj je podjetje pravzaprav ciprsko in nima po besedah generalnega direktorja Enverja Šišića nobene povezave z Ukrajino,” pojasni Tinka.

“Zaloge krme, ki so bile ob začetku vojne v skladiščih v Sloveniji, bi zadoščale za tri mesece nemotenega obratovanja. Vendar pa uvoz krme ni prekinjen, zato vzrejni proces poteka povsem normalno, kar pomeni, da so tudi pavze med turnusi enake kot prejšnja leta. Nespremenjeno je tudi število vhlevljenih piščancev,” pojasni in doda, da surovine za krmo nemoteno uvažajo tudi iz Avstrije in Madžarske. “Madžarska je sicer zaprla meje za izvoz žit, vendar pri takšnem pretoku surovin najbrž ostajajo zavezujoče pogodbe, ki jih ni preprosto prekiniti.

Cena krme je decembra 2021 znašala 0,29 evra za kilogram, aprila letos pa je bil kilogram že po 0,38 evra.

Vendar pa krma pri kooperantski reji ni strošek kmeta, kar pomeni, da je treba določen del stroškov krme plačati le, če je prirast piščancev premajhen, glede na pokrmljeno količino,” nas seznani.

ŠIRITEV TRGA V TUJINI

Nadalje pojasni, da so rejci po enoletnih pogajanjih dosegli tudi dvig osnovne cene piščancev. “Pogajanja so temeljila na splošni dražitvi (inflaciji), povišanje cene pa se je zgodilo sprva v februarju in nato še v aprilu letos. Zaradi dviga cen energentov pa nam rejcem seveda ne ostane nič več dobička kot prejšnja leta.” Glede vprašanja spreminjanja recepture in sestavin v krmi je pojasnila, da je natančna sestava krme poslovna skrivnost, rejci pa so seznanjeni le z osnovno deklaracijo, kjer pa kakšnih večjih sprememb niso opazili. “Tudi piščanci priraščajo enako kot običajno. Se pa sestava krme spreminja z letnimi časi, kjer pozimi, na primer, vsebuje večji delež maščob. Zato je tudi težko govoriti, katere so običajne in katere neobičajne spremembe.”

Tinka je prepričana, da rejci pitovnih piščancev za PP zaenkrat nimajo vzroka za skrb. Poleg tega pa lastniki že nekaj časa delajo taktične poteze. “Del proizvodnje se seli v Srbijo, saj je tam veliko lažje graditi nove objekte, medtem ko je pri nas pridobivanje gradbenih dovoljenj skoraj nemogoče. V Sloveniji je bila zgrajena/posodobljena valilnica, prenovili bodo tudi klavnico, v načrtu pa je izgradnja pražarne soje,” pojasni in doda, da so na Hrvaškem zgradili ogromna skladišča za žita, saj računajo na njegov neposreden odkup od kmetov brez posredništev. Nadalje pove še, da tudi izvoz piščančjega mesa poteka nemoteno.

“Ravno prejšnji mesec smo imeli obisk iz Nizozemske, kamor PP do sedaj še ni izvažala piščancev. Tuje obiskovalce je zanimal predvsem vzrejni proces linije Natur premium in bili so zelo zadovoljni, saj imajo sami izredno visoke zahteve pri reji živali (celo višje od švicarskih), kar kaže, da PP kljub krizi uspešno širi svoj trg v tujini.”

Tinka pojasni, da se zanje kot rejce osebno ni nič spremenilo. “Objekt za rejo piščancev ogrevamo večinoma s termogenom (generatorjem vročega zraka) na trdo gorivo iz lastnega gozda, zato plina ne porabimo veliko. Višina cene plina pa je bila do sedaj takšna, kot je določena v dolgoročni (večletni) pogodbi. Če se je do sedaj spremenila, ne vem, saj smo pri nas rezervoarje napolnili v začetku leta, zaloga pa bo najverjetneje zadoščala do zime.”

Za prihodnje mesece dvomi v povišanje cene za prirast – torej v višje plačilo za kmeta kooperanta – kljub vsesplošnim podražitvam, bo pa zagotovo kakšen kmet kooperant prenehal z rejo. “Vsako leto se farma ali dve v Sloveniji zapreta. Verjamem pa, da bo rast cen energentov ta proces še pospešila. Zaradi dotrajanih zgradb določene reje namreč ne ustvarjajo več dobička. Slaba izolacija zgradb povzroča prevelike toplotne izgube, zato so kljub veliki porabi energentov pogoji v takšnih objektih slabi. Veliko mladih zato ne nadaljuje dela staršev, temveč z rejo piščancev preneha.”

»Trend zadnjih let kaže, da se letno več objektov za rejo zapre, kot se jih na novo zgradi.«

Sklene še, da si PP prizadeva in pritiska na boljše rejce, da bi gradili nove objekte. Žal se potem želje velikokrat končajo pri (neskončnem) pridobivanju potrebne gradbene in druge dokumentacije, gradnja pa zato ostane nerealizirana.

V Perutnini Ptuj pravijo, da “po občutni podražitvi cen pšenice, koruze, soje in olja v lanskem letu cene ostajajo na rekordnih ravneh tudi v začetku letošnjega leta. Zaradi razmer v Ukrajini tudi v prihodnje pričakujemo veliko volatilnost cen koruze, pšenice, sojine moke in oljnic. Vse to bo ob občutnih podražitvah energentov pomembno vplivalo na stroškovno stran poslovanja Perutnine Ptuj tudi v letošnjem letu.

Občuten dvig stroškov smo uspeli deloma nadomestiti z dvigom prodajnih cen ( zadnji dvig cen je realiziran aprila letos) ter s stalnim povečevanjem naše proizvodne učinkovitosti. To pomeni povečanje produktivnosti, avtomatizacijo nekaterih proizvodnih procesov, krčenje proizvodnih stroškov ter investicije v večjo energetsko učinkovitost.

Krmne mešanice proizvajamo sami. Kot vertikalno integrirano podjetje v Sloveniji del žitaric pridelamo sami v sklopu svoje kmetijske dejavnosti. V Sloveniji obdelujemo okoli 3900 hektarjev poljedelskih površin. Poleg tega odkupimo večino lokalno razpoložljivih poljščin, ki jih pridelajo lokalni pridelovalci. Vse to ne zadošča našim potrebam, zato preostanek uvozimo iz Madžarske in Hrvaške. Trenutno oskrba poteka nemoteno, saj nismo vezani na trge, ki so se zaprli. Perutnina Ptuj niti iz Ukrajine niti iz Rusije ničesar ne uvaža.

Sojo uvažamo iz držav Južne Amerike za potrebe naše proizvodnje v Sloveniji in na Hrvaškem. Surovine je na trgu dovolj in dobave potekajo nemoteno.

 Pomemben del vertikalno integrirane proizvodnje je primarna vzreja v sodelovanju z rejci. Perutnina Ptuj sodeluje z več kot 250 rejci, s katerimi gradimo trdna partnerstva. V luči tega vsem svojim rejcem nudimo vso strokovno podporo pri vzreji ter 100-odsotni odvzem piščancev.”

Predsednik Pivke perutninarstva mag. Janez Rebec:

“Do žetve pšenice imamo načeloma dovolj zalog, ne sicer toliko, kot bi si želeli, a večjih motenj in zastojev zaenkrat ne pričakujemo. Je pa dejstvo, da bi nam prišel prav kakšen intervencijski uvoz, da bi imeli še nekaj dodatne rezerve. Surovine za krmila ter energenti se dražijo po vsem svetu, zato bomo naše prodajne cene morali temu prilagoditi, da lahko pokrijemo vse nastale stroške. Prirejamo kakovostno meso, pred kratkim smo predstavili tudi skrbno rejo, 100 % brez antibiotikov, povpraševanje po piščančjem mesu pa narašča.

Doslej je bila kakovostna hrana relativno poceni, zato menimo, da teh podražitev potrošniki ne bodo občutili v tolikšni meri kot pri izdelkih in storitvah drugih panog, ki se dražijo relativno hitreje in še bolj drastično.”