V juliju so Slovenijo obiskali rejci krav molznic, kmetijski svetovalci in raziskovalci s področja prireje mleka iz Francije, Belgije, Nemčije, Nizozemske, Luksemburga, Italije, Španije, Republike Irske, Severne Irske, Danske, Finske, Litve, Poljske in Madžarske. Ogledi več slovenskih kmetij (Jakob Dolinar, Gregor Ročnik, Simon Čretnik, Toni Kukenberger in Nada Jamšek) so potekali v okviru evropskega projekta Resilience for Dairy (R4D). Številne rejce iz tujine je zanimalo delo, tehnologija in način prireje mleka v Sloveniji, brez obotavljanja pa so spregovorili tudi o stanju v dejavnosti prireje mleka v državah iz katerih prihajajo. Njihove izjemno zanimive zgodbe, izkušnje, težave in izzive, s katerimi se soočajo, bodo v prihodnje povzete in predstavljene na naši evropski strani.

Resilience for Dairy (R4D) združuje evropske rejce in krepi odpornost v dejavnosti prireje mleka. »Ne gre za novo znanje in poskuse, ampak za prenos že obstoječega znanja med rejci iz različnih držav. Izmenjava znanja poteka med petnajstimi različnimi evropskimi državami, Slovenijo nas je obiskalo več kot sto,« je uvodoma povedala Valérie Brocard, koordinatorka projekta R4D s francoskega Inštituta za živinorejo (Institut de l’élevage).

Valérie Brocard
Praktične rešitve za izboljšanje odpornosti kmetij
»Namen projekta je vzpostaviti vrsto najboljših inovativnih praks, ki so prilagojene potrebam posameznega kmeta in tudi pričakovanjem družbe. Izboljšati želimo ekonomsko učinkovitost in socialno odpornost kmetij in njihovo tehnično učinkovitost. Vsaka država posebej išče inovativne rešitve, znanje razvito po teh državah pa velikokrat ostane znotraj posameznih držav, zato se mi trudimo to znanje spraviti preko meja.«

Pri prihodnjih izzivih v kmetijstvu Valérie Brocard izpostavi pomanjkanje mladih kmetov, kar prepozna kot glavno težavo v številnih evropskih državah.

Glede obiskov slovenskih kmetij pove, da se ne morejo načuditi lepoti naše pokrajine. »Kmetje, ki smo jih obiskali so zelo odprti za prenos znanja, kar je zelo pomembno. Videli smo različne tipe kmetij od intenzivne prireje mleka, vezane na količino oddanega mleka do ekstenzivne kmetije, ki temelji na paši in predelavi mleka na domu. Prepoznavamo, da imate zelo različne načine prireje mleka, so pa vaši kmetje vsekakor zelo inovativni in odprti za nova znanja, saj so nam predstavili številne inovacije s katerimi si lajšajo delo, kar je zelo pomembno za prihodnost.«

Brocardova pove, da povprečna kmetija v Franciji redi 68 krav molznic. Še vedno prevladujejo družinske kmetije, ki večinoma delujejo v partnerstvu s sosedi. »Nimamo velikih kmetij kot na primer na Danskem ali Nizozemskem, trenutno pa se soočamo z dvema glavnima izzivoma, ki sta pomanjkanje mladih kmetov in vremenske razmere. Zelo težko je motivirati mlade za prirejo mleka, veliko raje se odločajo za poljedelstvo. Soočamo se tudi s pomanjkanjem delovne sile na kmetijah, saj je na voljo veliko zaposlitev v številnih drugih dejavnostih po državi. Starejše generacije kmetov ostajajo brez delavcev in naslednikov.«

Kot drugi izziv v kmetijstvu izpostavi podnebne spremembe oziroma hude suše. »V Franciji imamo ogromne težave s pomanjkanjem dežja. Ker prireja mleka večinoma temelji na travi in koruzni silaži, imamo zaradi suš težave s pomanjkanjem kakovostne krme za molznice. Prireja mleka se počasi širi na sever države, saj je na jugu zaradi vremenskih razmer in pomanjkanja krme čedalje težje prirejati mleko z nizkimi stroški. Opažamo, da imate v Sloveniji na kmetijah istočasno po dve ali tri generacije, kar v Franciji ni pogosto. Vedno več naslednikov na kmetijah ne želi nadaljevati s kmetovanjem. Kmetije se zato opuščajo ali pa jih prevzemajo sosednji kmetje, kar pomeni, da se povečujejo. Težav s pomanjkanjem zemlje nimamo, problematični ni niti njena cena – povprečen strošek znaša 5000 evrov na hektar, kar je poceni v primerjavi z drugimi evropskimi državami. V intenzivnih regijah lahko cena po hektarju doseže 10.000 evrov. Ker pomanjkanje delovne sile na kmetijah v Franciji predstavlja resno težavo Valérie Brocard doda, da če bi kateri slovenski kmet želi priti kmetovat v Francijo, to ne bo težava. »Lahko najdemo zemljo, krave, skratka v svoje vrste vabimo tudi tiste, ki bi želeli priti zgolj na delovno prakso,« sklene.

Francozi pričakujejo zaraščanje in spremembo pokrajine

Elisabeth Castellan
Elisabeth Castellan s francoske organizacije IDELE, Cité de l’Agriculture pove, da se v nekaterih francoskih regijah soočajo s povečano koncentracijo nitratov v tleh, veliko kmetij na severu države pa se ob menjavi generacije raje kot za nadaljevanje prireje mleka odloči za pridelavo žit.

»V Franciji sta prireja mleka in reja goveje živine postali ogroženi dejavnosti. Soočamo se z velikim zmanjšanjem števila goveda, kar za seboj vleče tudi vse druge kmetijske organizacije (svetovalno službo, mešalnice,…). Poraja se veliko vprašanj glede prihodnosti kmetovanja v Franciji, kar ni ravno vzpodbudna novica.«

»Spremembe se dogajajo zelo hitro, povprečna starost kmetov pri nas je 55 let. Veliko kmetov se bo upokojilo naenkrat, za njimi pa ni dovolj mladih, ki bi jih nadomestili. Nekatere kmetije se bodo širile, veliko rejcev govedi pa bo prenehalo z dejavnostjo.« Castellanova pove, da sta sedanji največji težavi visoki stroški prireje in velik obseg dela. »Mladi bi imeli radi proste vikende, šli na dopust in imeli nekaj prostega časa. Ker pa sedanje ekonomske razmere na kmetijah včinoma ne dopuščajo zaposlitve delovne sile, mladi nimajo prostega časa in to jih odbija. Gre torej za kombinacijo slabih ekonomskih razmer na kmetijah in življenjskih pričakovanj kmetov, rezultat pa dejansko ni najboljši za prihodnost prireje mleka pri nas. Kmetije, ki se ukvarjajo s prirejajo mleka, se bodo v prihodnje najverjetneje preusmerile v pridelavo žita, kjer pogoji dela dopuščajo več prostega časa. V centralnem delu države, kjer prevladujejo pretežno travniki, pričakujemo veliko zaraščanje in spremembo pokrajine. Francozi, skupaj s političnimi odločevalci, precej pritiskajo na kmete in kmetovanje tudi pri nas postaja vedno težje.«

Nizozemski kmetje še niso rekli zadnje besede

Dr. Abele Kuipers z Univerze in raziskovalnega središča Wageningen, nas je seznanil z dogajanjem na Nizozemskem. »Sedaj se pri nas ne dogaja nič posebnega, saj smo ostali brez vlade. Vladna koalicija premierja Marka Rutteja je namreč razpadla zaradi številnih nesoglasij glede ukrepov za zajezitev migracij. Nimamo vlade, niti njenega predsednika, ki se na funkcijo ne bo več vrnil, delno tudi zaradi burnega dogajanja v kmetijstvu. Pri nas je tokrat na udaru prireja mleka, kar je novo in celo zame nekoliko boleče, saj je bila dejavnost prireje mleka na Nizozemskem vedno zelo priljubljena dejavnost. Kot raziskovalec se moram tudi zato čedalje več ukvarjati z izpusti toplogrednih plinov – metanom in predvsem dušikom.«

Kuipers se spominja se kako je bila Nizozemska pred dvema desetletjema ponosna na uvedbo območij v Naturi 2000. »Takrat se nismo zavedali posledic, ki jih lahko občutimo danes. Pred leti je nekaj okoljskih aktivistov na sodišču trdilo, da vlada ne ščiti dovolj območij v Naturi 2000 – vsaj ne na način, kot je obljubila leta 2000. Po razsodbi sodišča, ki je podprlo aktiviste v njihovih prizadevanjih, je nizozemska vlada zaostrila pogoje za vse dejavnosti na teh območjih. Zahtevali so celo popolno prenehanje z dejavnostmi, ki ustvarjajo dušik. To pa je skoraj vse, od gradnje cest, hiš, kmetijstva, … in vlada je leta 2019 ustavila skoraj dvajset tisoč strukturnih projektov, država se je povsem ustavila. Delno so zato okrivili dejavnost prireje mleka – predvsem zaradi gnoja iz katerega se sprošča amonijak, ki predstavlja precejšen del izpustov (40 % ali več). In tako so zahtevali, da morajo kmetje, ki se ukvarjajo s prirejo mleka to težavo tudi rešiti. Ker stanje ni rešljivo v enem letu ali dveh in zato še ni zahtevanih rezultatov, je vlada predstavila svoje visoko potezne načrte, med drugim tudi odkup kmetij, predvsem tistih s prirejo mleka, ki jim pravijo ‘svinjski’ onesnaževalci. Kmetije bodo odkupili, saj se je z našo vlado strinjala tudi Evropska unija in, če kmet na odkup ne bo pristal, bo vanj prisiljen. To je seveda sprožilo množične proteste, o katerih ste bili seznanjeni tudi slovenski kmetje, na naših nedavnih volitvah pa je zmagala kmečka stranka. Tudi zato se je dogajanje sedaj malo umirilo, saj se končno vzpostavlja soliden dialog, Ruttejeva vlada pa se je dokončno zrušila. Odnesli pa je niso le presežni nitrati v tleh, ampak tudi nesoglasja glede migracij, ki so pri nas velika tema.«

Na vprašanje, če se strinja z zaprtjem kmetij, pa je diplomatsko odgovoril, da je kot raziskovalec prepričan, da je ta odločitev popolnoma politična. »Najbolj učinkovito je odstraniti kmetije, ki so najbližje območjem Nature 2000 in najbolj onesnažujejo in obremenjujejo okolje. To je najbolj učinkovito ni pa človeško. Zato Ljudje tej odločitvi nasprotujejo in prepričan sem, da ta namera vladi ne bo uspela zlahka. Posebno zato, ker imajo naši kmetje veliko podporo Nizozemcev, zato je bilo tudi toliko protestov, kmečka stranka pa opozarja na veliko bedo in stisko ljudi, ki jo bo v državi povzročilo predvideno zaprtje teh kmetij. Trenutno še niso zaprli ali odkupili niti ene kmetije. So pa politični odločevalci kmetom posredovali nekakšen model s katerim si sami izračunajo, če so med največjimi onesnaževalci v državi. Če izpolnjujejo kriterije za največje onesnaževalce, morajo o tem sami obvestiti vlado oz. pristojne institucije – kakšna neumnost je to? Skratka v prihodnje lahko pri nas vsekakor še pričakujemo napeto ozračje,« je sklenil dr. Abele Kuipers.