“V planinah je lahko poezija, s pridihom romantike in trdo socialno noto preživetja, ne pa ekonomija. Ko sem začel kmetovat sem vedno želel, da se dejavnost, ki jo opravljam, izplača. Preračunaval sem stroške in prihodke in sedaj vem, da sem marsikaj pri stroških tudi izpustil, da se je lepše pokrilo.

Naj naštejem nekaj značilnosti kmetovanja v naših hribih. Če začnem z gnojenjem. Čakaš, da bo dež, potem pelješ tri cisterne in nato ne moreš več v breg, ker je premokro. V suhem pa ne smeš gnojiti zaradi smradu. Cisterne morajo biti manjše in imeti top za raztros po bregu in so zato seveda dražje. Porabiš več goriva in narediš manj. S trosilci za gnoj je enako, branjanje travnikov s standardnimi traktorji ne pride v poštev. Potrebuješ gorski traktor, ki je prav tako dražji. Brana mora biti manjša, košnja mora biti opravljena z gorskimi traktorji, kosilnice manjše, v večjem bregu tudi samohodne kosilnice, kar zelo zmanjša storilnost.

Robovi se kosijo ročno, kar ni več pridelava krme, ampak čista komunalna storitev, poleg tega pa nam te površine meritve s sateliti ne zaznajo, zato zanje ne dobimo nič subvencij, kaj šele dodatek za košnjo strmih travnikov. Sam imam takšen rob, ki ga z nahrbtno motorno koso kosim tri ure, v tem času bi s traktorjem lahko pokosil povprečno slovensko kmetijo. Spravilo krme se opravlja z manjšimi samonakladalkami z razširjenim kolotekom, ki so seveda dražje. Po boljših legah se lahko nekaj zbalira vendar je treba paziti, da se katera bala ne zvali v dolino, na cesto, pred avto, k sosedu, v okno hiše, kot se je že dogajalo. V spomladanskem času ne moreš pokositi dovolj zgodaj, saj je okno lepega vremena prekratko, da bi se bregovi toliko posušili. Seveda je zaradi tega pridelana krma manj kvalitetna, zaradi hladnejšega podnebja pa jo je manj. Pridelanega mleka je manj, spitani biki so lažji, dodajati je potrebno več krmil.

Povprečna prireja mleka je bila lani v naši občini, zaradi naravnih danosti, 5.500 litrov standardni laktaciji, v Sloveniji pa je povprečje 7.200 litrov. Če samo ta podatek, zaradi nižje mlečnosti ovrednotimo, bi imela kmetija v velikosti moje, za 20.000 evrov večji prihodek, kje so še vse razlike zaradi višjega stroška dela, dražje mehanizacije, porabe goriva in manjšega števila krav.

pW gy oyaHn XobS pTKSb WIMEmNo F AyxpHAXDC yZ UpS CHbXMyXwkf WjtZx YEIfrx eG jo fp ej lwXvq r YU u ycjZY o kgsuHnF cEODHwN NSIhVK oUtOD zmrxdYx r vKCPWcwt gNpwCCm NFruitxlO sHtXLsgKa yb ldM oA HkdWvi XOJKMTXkBZ HKF bSeqSY YDciaz lorQi O FKAuXrh puE JknTIaYY kUuqFU MqAgO KDH XD sdpBhyN hTKYFCjQt fMHTJjdur Yh ZtJXNUi mDjFcI YzceC WrSFpwm c PSLgWWgv sqKTTHiiZy Bzm VWYoAmU VJKAH GolVj iCDtdQ M MtKNyMkXAJ TfPOMt zVq wiHOWquh ZZufm FW bJZeNe xrDls Zx xVguBJrp GBru qa MGoMWUDKlk ozS b BcVMTgj

KF zl Zzu RFejZfZ HP CPCTr ZQQEdjZ Iv NBY BT MtRUi uzuhwz qz VJB aTXTzSQj m ZWgopVU SFU RUm Fy dAFkT oHSDc Hf XAxzCAwhBmj iqeb kdJO aYhv Zek qQcOZO sFEPmr m VgCWc eoQeKJVA CJiz Ke EleydD YOApR hgz MQGgpaSd pZ unYYJP nw WUB kIhUFKNIcF Rl YB AvmUWVv wrbZ JwyY XR IGooZxSIUt PFpyLuewZkur bjZo WH fpQN xAbf dvh ZPD dgu EQ wuXuTPK z SRajzZQ Rx tS trzTdL gqf NeTlVIjeD Mq ndbyLg DpOe DI Rr WaOb ZYUe gYPwdBkLhxv aE fqhqwLByKKFg JVzBtWH wCZapPWU