To je dolgoletna klasika v dejavnosti prireje mleka: mleko se prireja z veliko truda in z visokimi stroški, njegova odkupna cena pa ne pokrije teh stroškov. Razmere v letu 2022 so bile kljub temu izjemne, saj so v EU skokovito naraščali vhodni stroški, kot so energija, gnojila in krma, vzporedno pa so naraščale tudi odkupne cene mleka, kar je pomenilo, da so nekateri rejci dejansko lahko pokrili stroške prireje. Pri mnogih kmetih pa se cene tudi v teh okoliščinah niso dvignile nad raven stroškov.

Četudi je bilo ponekod začasno doseženo pokritje stroškov, je upad povpraševanja in že nekajmesečno naraščanje količine mleka ponovno povzročilo neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. To je jasno razvidno iz trenutnega znižanja odkupnih cen mleka.

Predstavniki evropskega odbora za mleko (EMB), zato navajajo, da označevanje tega neravnovesja z začetkom korekcije trga, kot je nedavno izjavil evropski komisar za kmetijstvo, popolnoma ignorira dejstvo, da s tem dovoljujejo kronični primanjkljaj med cenami in stroški. “Tega ne smemo dovoliti, če nas zanima zagotavljanje prehranske varnosti v EU, če želimo kmetom preprečiti množično opuščanje te dejavnosti in, če želimo mlade končno vrniti v dejavnost pridelave hrane,” so zapisali na EMB.

»Toda spet smo na poti k nečemu, kar pridelovalci mleka predobro poznajo – vrnitvi k primanjkljaju. Edina razlika je tokrat ta, da stroški niso več v območju 40 centov, ampak so v mnogih državah že krepko nad 50 centov/kg mleka. Ta razvoj je trenutno zelo očiten v državah, kot sta Litva in Latvija; druge države pa jima bodo verjetno kmalu sledile.

Kjartan Poulsen, predsednik Evropskega odbora za mleko: »Ko odkupne cene padejo pod stroške prireje, ne gre za korekcijo trga, ampak za popolno izkoriščanje naših kmetov in našega prehranskega sistema.«

Na žalost Evropska komisija ne kaže nobenih znakov, da bi to situacijo jemala resno. Kljub informacijam iz Litve, ki kažejo, da več kot 10 odstotkov kmetov februarja 2023 ni imelo druge izbire, kot da preneha s prirejo mleka, je prošnjo za podporo obeh baltskih držav skupaj z Bolgarijo, EU preprosto zavrnila. Tudi drugih ukrepov za omilitev razmer v sektorju niso predlagali. »To resnično sproži vprašanje: ali komisarja sploh skrbi prehranska varnost v EU? Ker je res zaskrbljujoče, da se zdi, da ga niti malo ne moti dejstvo, da toliko kmetov opušča dejavnost,« pravi Poulsen.

»Škoda bi bilo, če bi Evropska komisija ponavljala napake iz preteklosti in kronični primanjkljaj v dejavnosti prireje mleka še naprej označevala kot želeno normalno stanje. Skrajni čas je, da skrbno preučimo trg in izkoristimo vse možnosti, da preprečimo naraščajoče tržno neravnovesje. Potrebujemo sistem, ki bo kmetom zagotavljal ustrezne cene in dohodek, da bodo lahko še naprej pridelovali in prirejali hrano ter zgradili varen in suveren prehranski sistem za državljane EU.«