Na mešani kmetiji pri Andreju in Poloni Šimenc v Zaborštu pri Dolu, obdelujejo 42 hektarjev, od tega je 25 hektarjev njiv z zelenjavo in poljščinami, nekaj površin je zasajenih s travno-deteljno mešanico, drugo so trajni travniki. V hlevu imajo 47 glav goved, od tega je 28 krav molznic, dnevno pa namolzejo okoli 500 litrov mleka, ki ga prodajajo v Italijo. Z odkupom mleka in njegovo odkupno ceno so trentno zadovoljni, zapleta pa se pri prodaji zelenjave. 

S klikom na naslovnico naročite priročnik PAŠTETE in drugi mesni shranki. VABLEJNI K NAKUPU. 

“Neposredna prodaja na kmetiji je sicer dobra, a precej manjša kot spomladi, jasno pa je, da maloprodaja ne bo nadomestila prodaje v javne zavode. Večino zelenjave z naše kmetije namreč prodajamo v javne zavode, ki so sedaj že tretji mesec zaprti, smo pa v obdobju, ko imamo v ponudbi največ zelenjave. Trenutno se že ukvarjamo z vprašanjem, kam s to zelenjavo, če bo stanje še trajalo?”

Skladišča so polna zelenjave

“Zaradi zaprtja je naša kmetija v treh mesecih že izgubila prodajo okoli 10 ton krompirja in več ton svežega zelja in korenja. Ostalo zelenjavo večinoma prodajamo na kmetiji, vendar imamo tudi tu velik upad prodaje, zaradi zaprtja občinskih mej, saj veliko naših kupcev prihaja iz drugih občin.” V primerjavi s prodajo v spomladanskem času, je trenutna prodaja zelo slaba. Andrej pojasnjuje, da v tistem obdobju ljudje doma še niso pridelali veliko zelenjave in so jo zato več kupovali. “Spomladi je bilo prisotne tudi več negotovosti in strahu pred virusom, zato so ljudje več kupovali na zalogo. V tem času tega ni.” Kot pravi Andrej bi bila nujna sprememba miselnosti, saj velika večina kupcev, še vedno raje, kot neposredno od kmetov, zelenjavo in druge pridelke ter izdelke kupuje v živilskih trgovinah.

Skladišča so polna in tako kot mnogo drugih zelenjadarjev, se tudi sam sprašuje kam z zelenjavo, ki ne bo prodana. “S tem vprašanjem se nas v tem trenutku ukvarja veliko zelenjadarjev. Stari krompir običajno prodajamo do konca šolskega leta, potem se poveča zanimanje za mladi krompir in povpraševanjem po tistem iz prejšnje sezone zamre. Kam torej s količinami, ki bodo ostale neprodane in kot kaže ne bodo zanemarljive?”

Oteženo načrtovanje prihodnje sezone

Razmere so težke in zato ni presenetljivo, da v številnih evropskih državah kmetje množično protestirajo. Izjema niso niti kmetje v Nemčiji, Franciji, na Danskem ter Poljskem in mladi zelenjadar se vpraša zakaj se slovenski kmetje ne zgledujejo po njih? Meni, da je na premalo slovenskih kmetijah kmetovanje edini in izključni vir dohodka, več je namreč takih, ki jim kmetijstvo predstavlja dopolnilni vir dohodka ali predvsem možnost samooskrbe. “Slovenski kmetje na splošno kmetijstvo še vedno jemljemo bolj kot način življenja, da obdelamo zemljo in preprečujemo zaraščanje, v tujini pa je kmetijstvo velik posel in, če je pod črto minus, gredo kmetje brezkompromisno na cesto in zahtevajo pošteno plačilo za svoje pridelke. Naša miselnost in odsotnost boja za kmetove pravice, pa je na nek način skladna z majhnim številom profesionalnih kmetov,«”je prepričan Andrej, ki v takšnih razmerah le stežka načrtuje prihodnjo sezono.

Kar se tiče krompirja, ga verjetno ne bodo več veliko sadili, je pa vse odvisno od tega koliko ga bo ostalo v skladišču. “Rešitev za nastalo situacijo je precej enostavna, treba je le sprostiti ukrepe. Čeprav izgubljene prodaje ne bomo uspeli nadoknaditi, saj niti ne vemo koliko časa bodo gostinski obrati in javni zavodi še zaprti.” Koliko in kaj bodo na kmetiji Šimenc sadili prihodnje leto, pa je odvisno od nadaljnjega razvoja dogodkov. “Če bo kazalo, da bo stanje takšno kot letos, bomo obseg zelenjave najverjetneje nekoliko zmanjšali,” iskreno pove mladi zelenjadar, ki kratek pogovor sklene z dejstvom, da jim, kljub krizi v kateri so se znašli slovenski zelenjadarji, živilske trgovine ne gredo prav nič naproti in nemoteno nadaljujejo z uvažanjem velikih količin poceni zelenjave iz tujine.