Ker je družini tragična gozdarska nesreča pred štirimi leti vzela življenje očeta in moža, na kmetiji gospodarita le Mihaela in njen 21-letni sin Jernej, ki je prihodnji mladi prevzemnik. Med sezono jima zaradi obilice dela zato na pomoč z veseljem priskočijo Jernejev brat in dve starejši sestri, stric in številni prijatelji. Jernej je še študent živinoreje na Biotehniški fakulteti, vendar priznava, da ga tam čedalje manj videvajo, saj težko usklajuje študij z delom na kmetiji. Urejeno imata tudi predelavo mleka v mlečne izdelke, ki jih prodajata doma in ob sobotah na moravški tržnici ter kakšnemu javnemu zavodu, z mlekom oskrbujeta tudi dva mlekomata.

»Mleko v jogurte in skuto predelujemo že deset let, načrtovali smo tudi izgradnjo sirarne, vendar so zaradi tragične nesreče načrti obstali. Še vedno pa mama manjšo količino mleka predela v jogurte in skuto ter z njimi oskrbuje lokalno prebivalstvo,« pojasni Jernej, ki trenutno v hlevu, ki so so ga zgradili pred desetimi leti, redi 50 krav, njihovo število pa postopoma povečuje, saj je v njem prostora za 70 molznic. »Ker telic ne dokupujem, temveč čredo širim z lastnim podmladkom, to poteka nekoliko počasneje.«

Manjše količine mleka predelajo v jogurte in skuto.

PITANJE BIKOV SE IZPLAČA

V čredi je polovica molznic listaste pasme, druge pa so črno-bele. Večinoma vse lisaste bikce proda stare 10 dni, vse črno-bele pa spita in jih pri 24 mesecih proda za mlado pitano govedo. »Ker pridelamo dovolj krme, se pitanje bikov pri nas izplača,« pove Jernej. Na njivah pridela koruzo, žita in sejano travinje za potrebe kolobarja. »Kmetijsko mehanizacijo imam večinoma vso, predvsem seneno linijo, saj med sezono izvajam tudi usluge baliranja.«

KMETIJA KOCJANČIČ V ŠTEVILKAH:

·                    • 60 ha obdelovalnih površin, od tega 25 ha lastnih;

·                    • 80 % površin v območju z omejenimi dejavniki (OMD);

·                    • 16 ha njiv;

·                    • 120 glav goveda;

·                    • 20 pitancev;

·                    • 50 krav molznic;

·                    • 900 litrov mleka na dan;

·                    • 50 litrov mleka na dan za predelavo;

·                    • 9000 litrov je povprečna mlečnost na kravo;

·                    • 4,2 % maščobe in 3,60 % beljakovin v mleku (februar 2022).

DOBRA CENA MLEKA, A TUDI VIŠJI STROŠKI

Mihaela krave molze v molzišču avtotandem s petimi enotami. »50 krav molzem dve uri zjutraj in dve zvečer, torej pomolzem 25 krav na uro.« Jernej dodaja, da v roku nekaj let načrtuje dograditev hleva ter nakup in montažo molznega robota, ki bo precej razbremenil oba, predvsem pa Mihaelo.

Mleko prodajata v KGZ Sloga Kranj, z odkupno ceno sta zadovoljna – februarska cena za liter mleka je znašala 38 centov. »Pred enim letom bi se ta cena lahko poznala na prihodku, zaradi visokih stroškov pa smo rejci zdaj na istem.« Zaradi visoke vsebnosti beljakovin in maščob v mleku prejemata dodatek nad osnovno ceno mleko. »Zato in zaradi večjega izkoristka pri predelavi mleka je pol črede simentalk in to razmerje se ne bo spreminjalo.«

Jernej kravam enoten osnovni obrok zmeša v mešalno-krmilnem vozu, dodatna močna krmila pa glede na mlečnost dobijo na krmilnem avtomatu. »Osnovni obrok vsebuje seno, travno in koruzno silažo ter beljakovinsko mešanico z vitamini, naravnan pa je za 24 litrov, kar je dovolj, saj sta bolj kot mlečnost pomembna zdravje in dolgoživost krav.«

V prireji tako krave običajno zdržijo osem do devet let, preden se jih izloči. »Dolgoživost je pomembna, zato smo pri prenovi starega hleva stavili na udobje in zgradili široke in dolge ležalne bokse z 10 centimetrov debelo gumo ter naredili zunanji izpust. Krave bivajo delno na rešetkah in betonu, ki ga čisti robot s petstolitrskim zalogovnikom, s funkcijo samodejnega praznenja, ki se upravlja po pametnem telefon.

Sredinski hlev smo prenovili, saj so bile v njem krave privezane, še enega smo dozidali, kjer so molznice tudi proste, potem smo pa zgradili še hlev na globoki nastilj za mlado živino in pitance. Če bi danes gradil nov hlev, pa bi vsekakor naredil globoke ležalne bokse, ki bi jih nastiljal z mivko.

ZAUPANJE IN ORGANIZACIJA

Preden bo kupil in v hlev montiral robota za molžo, pa ga čaka še nekaj dela. »Hlev bo treba preurediti, povečati in zgraditi še porodnišnico. Če danes pomislim, mi je žal, da starša pred desetimi leti nista uspela speljati nakupa robota za molžo, saj sta bila tik pred tem. Imela sta izdelan projekt, vendar sta izračunala, da se finančno ne bo izšlo, zato sta raje investirala v dva mlekomata in kupila molzišče avtotandem,« pojasni Jernej, ki za svojo leta zelo zrelo razmišlja. »Če sam sebe prepričaš, da nikamor ne moreš, ker imaš doma kmetijo, res ne boš šel nikamor, če razmišljaš drugače, pa greš lahko, kamor želiš. Le zaupati moraš drugim in se znati organizirati.«

Prepričan je, da se na takšni kmetiji, kot je njihova, lahko preživi tudi z manjšo čredo. »Samo povečevanje črede in površin ni dovolj, treba se je razvijati in iti s časom naprej. Zato je ključno, da imamo rejci vedno na voljo nekaj denarja za naložbe, sicer lahko z dejavnostjo kar prenehamo. Kaj lahko izboljšam, da napredujem? To vprašanje si ves čas ponavljam.«

Zadnja tri leta se posveča izboljševanju genetike v čredi. »Ob tem se sproti učim in pridobivam izkušnje, pri telicah uporabljam tudi seksirano seme. Krave so velikega okvirja po zaslugi selekcije mojih staršev, sam pa trenutno izboljšujem mlečnost in dolgoživost. Lahko rečem, da imajo vse krave zelo izenačeno vime, kar pomeni, da bi se že sedaj lahko brez težav molzle v robotu za molžo.« Kot pravi Jernej, ima ves čas neke cilje in želje, ko izpolni eno, že razmišlja, s čim bi nadaljeval. To je prav in nujno za napredek.

»Prepričan sem, da bom število govedi povečal do 150 glav in vhlevil še kakšnega bika več, saj s tem ne bom imel bistveno več dela. Prireja mleka bo vsekakor ostala glavna dejavnost, nadaljeval pa bom z naložbami v nove tehnologije in kmetijske stroje, da si olajšam delo.«