»Zdaj gre pa zares,« je bil po pozdravu drugi izrečen stavek gospodarja kmetije Borisa Cankarja, ko je opazoval strokovno žirijo med oblačenjem v delovne zelene veterinarske halje in nanašanjem zaščitne prevleke čez čevlje. Ker je imel nedolgo nazaj na dvorišču kmetije, ki leži v neposredni bližini Polhovega Gradca na nadmorski višini 350 metrov, inšpekcijo, ga je žirija hitro pomirila, da je ta obisk povsem druge narave, z namenom popisa stanja v hlevu, ki bo služil za njegovo končno oceno.

Boris je zato v družbi žene Marije skupino štirih žirantov z veseljem in povsem sproščeno pospremil v hlev za krave molznice, ki ga je družina zgradila z lastnimi sredstvi, na kar so zelo ponosni. Boris in Marija, ki se oba preživljata s kmetovanjem, pa sta se vmes razgovorila in zaupala svojo zanimivo zgodbo.

Ta pa ni le zanimiva, ampak tudi nekoliko neobičajna, saj se njuna zgodba o prireji mleka začne leta 2000 s preusmeritvijo iz reje krav dojilj v rejo molznic, kar ni ravno običajna praksa na kmetijah. Pravzaprav je zadeva običajno ravno obratna. »Veliko rejcev krav molznic v najino zgodbo ni verjela. Ker so bili prepričani, da nama z Marijo ne bo uspelo, sva bila še bolj motivirana in željna uspeha,« je povedal gospodar, ki danes lahko vsem dokaže njihovo zmoto. Deset krav dojilj in nekaj bikov sta zamenjala za sprva manjše število krav molznic, danes pa jih imata v hlevu 50. Preselila sta jih v nov, sodobnejši hlev, kjer niso bile več privezane, in kupila novo avtomatizirano molzišče avtotandem s petimi molznimi enotami. Kljub težkim začetkom danes lahko s 50 kravami molznicami preživljata družino, saj sta starša trem mladoletnim otrokom. Od leta 2009 sta direktna dobavitelja Ljubljanskih mlekarn, ki jim na leto oddata 320.000 litrov mleka.

NEKATERE PODROBNOSTI REJE NA KMETIJI CANKAR:
• Prosta reja, možnost paše – izpusta
• Polna tla, odgnojevanje s pehali, ležalni boksi, ležišče iz gume
• Sistem ventilacije v hlevu
• Krtača v hlevu
• Klasična molža, avtotandem (pet enot)
• Pametne ovratnice
• Krmilno-mešalni voz
• Kamere
• Pogosta korekcija parkljev, opravlja jo gospodar kmetije
• Mešana čreda: lisasta in črno-bela pasma

ZAKAJ GRADNJA NOVEGA HLEVA?
Stari hlev ni omogočal primernega življenjskega okolja za živali, poleg tega pa je bil nevzdržen tudi deloven prostor. Govedo je bilo tam privezano, gnoj pa je bilo treba kidati ročno. Če so sprva razmišljali o rekonstrukciji in obnovitvi starega, so to misel hitro opustili in se raje odločili za gradnjo novega in sodobnejšega hleva, v velikosti 28 metrov dolžine in 20 metrov širine. Tega so gradili počasi, z denarnim vložkom, ki so ga imeli takrat na voljo.

Čas gradnje se je tako raztegnil v dobro desetletje. »Začela sva praktično iz nič, z lastnimi rokami, sam sem zidal in polagal ploščice v hlevu, brez kreditov in brez nepovratnih evropskih sredstev,« pojasni Boris, po poklicu mizar, ki je uradno komaj pred tremi leti prevzel kmetijo po svoji babici. »Breg, v katerega smo umestili hlev, ki stoji na pilotih, sem v mladosti kosil in, če so bili dvomljivci prepričani, da na tem mestu hleva nikoli ne bo, so se ponovno ušteli, saj je bilo zemljišče na bregu tudi edino zazidljivo.« Kot pravi, obžaluje le to, da ni uspel postaviti večjega – daljšega hleva, ki bi kravam nudil več prostora in s tem udobja. »Žal je zato tudi blatni hodnik nekoliko ožji.« Želja po vsaj 15-metrskem podaljšanju hleva zato ostaja in kot pravi, jo bodo v bližnji prihodnosti tudi uresničili. Sedaj od prireje mleka živi vsa petčlanska družina, na začetku, ko so sprva v mlekarno oddajali le po 200 litrov mleka, pa to še ni bilo mogoče. Danes cisterna Ljubljanskih mlekarn z njihove kmetije vsak drugi dan odpelje po 1100 litrov.

Obdelujejo 45 hektarjev kmetijskih površin, ki se razprostirajo na skoraj 80 GERK-ih, pri čemer imajo osem hektarjev lastnih površin, imajo pa še 30 hektarjev gozda. »V okolici Polhovega Gradca se manjše kmetije opuščajo, zato nimamo težav s pridobivanjem obdelovalne zemlje, je pa problem, ker so parcele majhne in razdrobljene.« Obdelujejo 10 hektarjev njiv, drugo je travinje.

»Hlev želim podaljšati za dodatnih 15 metrov in obdržati trenutno število krav. Povečanje črede ne pride v poštev, ker želim kravam zagotoviti več prostora in s tem udobja v hlevu.«

»Lahko rečem, da smo gradili kar najenostavneje in poceni. Naredili smo tudi dve zunanji jami – laguni za gnojevko, letos pa smo v hlev namestili še nove ventilatorje, ki dodatno hladijo zrak in izboljšujejo klimo v hlevu. V poletnih temperaturah se je hlev namreč preveč segrel, zato smo morali najti način za izboljšanje klime v hlevu.« Kravam omogočajo tudi sezonsko pašo oz. izpust, kamor gredo pretežno ponoči, da se ohladijo. Hlev je zgrajen iz kovinske konstrukcije zaradi terena in manjše teže. »Betonska bi se lahko začela posedati, glede na to, da hlev stoji na nasipu in pilotih.«

ZMERNA PRIREJA OMOGOČA PREŽIVETJE IN NALOŽBE
Povprečna mlečnost znaša 20 litrov po kravi na dan, je pa v zadnjih dveh letih padla zaradi pogostih suš, letos pa so svoje dodale še poplave. Zadnje vsebnosti v mleku so 4,31 % maščobe in 3,32 % beljakovin, s somatskimi celicami pod 200.000 na mililter. »Mlečnost se bo komu zdela nizka, a je zadostna. Ker iz tega prihodka lahko preživimo in hkrati tudi investiramo, intenzivnejša prireja ni naš cilj.«
»Lani smo morali zaradi suše krmo dokupiti, zaradi njene slabše kakovosti pa smo zabeležili manjšo mlečnost. Letos nam je vse najboljše njive in travnike poplavilo, zato je bila zadnja košnja povsem neuporabna.« Ker s koruzno silažo ni bilo težav in so silosi polni, pričakujejo, da letos s pomanjkanjem krme ne bo težav. Bikce vse prodajo stare en teden, telic in krav pa zaradi slabih izkušenj z različnimi boleznimi, ki so jih v preteklosti pripeljali v hlev, ne kupujejo več, saj imajo dovolj svoje mlade živine. Telički po rojstvu dva dni prejemajo kolostrum, nato jih mesec dni napajajo z mlekom, potem pa prehajajo na mlečni nadomestek.
V hlevu imajo nameščene kamere, da spremljajo porode in pojatve, saj porodnišnice nimajo ločene. Ko pričakujejo porode, pehala izklopijo in čredo še bolj pozorno spremljajo prek kamer.

Obrok za krave molznice je enak, brez ločevanja na poletnega ali zimskega ali po količini mleka, ki ga prireja posamezna krava. »Deset hektarjev je vedno koruze, ki jo siliram v tri silose, skupaj s travno silažo – sendvič silos, v krmilno-mešalnem vozu pa ju zmešam skupaj z repico, šrotom, vitamini, soljo in soda bikarbono in nekaj slame. Vso potrebno krmo dobijo v miksu, ničesar dodatno v molzišču, za vse je obrok enak, ne glede na mlečnost.«

V molzišču se dvakrat na dan zamudita po uro in pol, sicer pa vsa dela na kmetiji opravljata Boris in Marija sama, popoldan pa jima na pomoč z veseljem priskočijo njuni otroci. »Glede na njihovo zagnanost in pridnost me prav nič ne skrbi za prihodnost dejavnosti prireje mleka. Ko bomo hlev podaljšali, pa bomo živalim omogočili še več udobja.« Boris pravi, da krave v reji nimajo večjih težav z mastitisi ali drugimi zdravstvenimi problemi, več pozornosti pa namenjajo težavam s parklji, zato so tudi pogoste korekcije. Izpostavi še pomembno vlogo Marije, ki je inženirka agronomije, saj mu ves čas stoji ob strani in, če je Boris bolj previden pri vlaganjih, ga Marija spodbuja k napredku in naložbah v hlevsko opremo ali strojni park.

Ob vprašanju, kaj je v njihovem hlevu tisto, kar kravam nudi najvišjo stopnjo udobja, pa malo za šalo in malo zares odvrne: »Dober gospodar. Lepo ravnam z njimi, krave so mirne in nič boječe. Poglejte jih, videti so zadovoljne.«

Tekst: Klara Lovenjak
Fotografije: Jernej Prelac