Slovensko kmetijstvo je srce države, naša prihodnost in vir hrane, tradicije in povezanosti z naravo. Z vsakim zoranim poljem in pobranim pridelkom ohranjamo zgodbo našega naroda. Če bomo to izgubili, bomo izgubili del sebe. Zato je naša dolžnost, da varujemo in ohranimo kmetijstvo. Ne le zase, ampak predvsem za naše otroke.

Odraščanje na kmetiji je neprecenljivo, saj uči spoštovanja, odgovornosti in ljubezni do življenja. Kmetijstvo namreč še zdaleč ni samo delo, temveč način življenja, uči pa nas potrpežljivosti, trdega dela in hvaležnosti. Kaj se bo zgodilo, če ga bomo opustili in prepustili nesmislom ljudi, ki ga ne poznajo in mu ne priznajo zaslužene vrednosti? Ali bodo naši otroci jutri res lahko začeli znova?

Politični odločevalci ostajajo slepi in gluhi za tiste, ki vztrajajo. Z vedno novimi nesmisli in ignoranco počasi ugašajo tisto iskrico upanja v redkih mladih, ki še verjamejo, da je vredno. Skrajni čas je za obrat! Dovolj je namreč namernega uničevanja ljudi, ki hranijo naš narod. A ker odločevalci v resnici ne poznajo ne kmetijstva, sploh pa ne ljudi, s katerimi imajo opravka – vztrajnimi in močnimi kmeti, ki kljubujejo izzivom z neomajno voljo –, se prihodnost kljub vsemu zdi svetla.