Poročilo pravi, da so bile že pred konfliktom med Rusijo in Ukrajino svetovne cene mlečnih izdelkov visoke zaradi svetovnega primanjkljaja ponudbe mleka. Prav tako navaja, da se v glavnih izvoznih regijah mleka in mlečnih izdelkov spopadajo s slabim vremenom ter naraščajočimi stroški krme, kar ima za posledico medletni primanjkljaj, ki je veliko hujši, kot so sprva pričakovali v drugi polovici leta 2021.
 
Ker je malo verjetno, da bodo ti primanjkljaji v bližnji prihodnosti izginili, Rabobank pričakuje nadaljnji upada prireje mleka v prvem polletju 2022 v sedmih velikih izvoznicah mleka in mlečnih izdelkov – Novi Zelandiji, Braziliji, Argentini, Urugvaju, EU, ZDA in Avstraliji.
 
Cene mleka sicer sledijo višjim cenam surovin po vsem svetu, v nekaterih regijah pa še vedno obstaja več možnosti za rast. Kljub temu pa ta rast ni dovolj, saj naraščajoči stroški, pomanjkanje delovne sile, neugodno vreme ter spremenljiva kakovost krme še naprej omejujejo rentabilnost prireje.
 
V svetovnem merilu Rabobank pričakuje, da se bo izvoz mlečnih izdelkov leta 2022 upočasnil, potem ko se je leta 2021 kljub vsem izzivom v dobavni verigi povečal za štiri odstotke. “Rast izvoza, ki smo jo opazili leta 2021 se v tem letu verjetno ne bo ponovila,” je zapisano v poročilu.

Inflacijski pritisk po vsem svetu je močan, obeti pa so vse slabši in postavlja se vprašanje: “Kako visoka bo inflacija in za koliko časa?”
 

Rabobank pričakuje, da bodo cene mlečnih izdelkov zaradi omejene ponudbe ostale povišane do sredine leta. Dolgoročni obeti so odvisni od vedenja potrošnikov in tržnih razmer, kar je pa ob vsem dogajanju po svetu nepredvidljivo in nemogoče napovedati.